Z novelo zakona se z novim 4.a členom predlaga uvedba postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, ki se skupaj z že uveljavljenim postopkom preventivnega prestrukturiranja uvršča med postopke zaradi grozeče insolventnosti. Ključno novost predstavlja možnost uporabe instituta prisilne poravnave že v fazi, ko dolžniku insolventnost šele grozi, pri čemer grožnjo insolventnosti predstavlja verjetnost, da bo dolžnik v roku enega leta postal insolventen. Postopek je v predlagano novelo umeščen v nov 221.aa člen in 221.ab člen, poleg navedenih pa se zanj smiselno uporabljajo tudi splošna pravila zaradi insolventnosti in pravila, ki urejajo postopek prisilne poravnave.
V duhu predlagane uvedbe postopka zaradi grozeče insolventnosti pa bo morala družba, ki ji grozi insolventnost, v roku enega meseca po nastanku razlogov pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Trenutno velja, da mora družba tako poročilo sestaviti šele, ko postane insolventna.
Nadalje se predlaga ukinitev postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ga nadomešča postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo. Slednji bo predvidoma namenjen dolžniku, ki je gospodarska družba ali podjetnik, ki po ZGD-1 sodi med mikro družbe, pod pogojem, da višina njene oz. njegove obveznosti ne presega 350.000 EUR. V zvezi z navedenim postopkom je bistvena poenostavitev, ki je povezana s stroški; po novem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo ne bo več treba predložiti poročila revizorja, poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika pa pod določenimi pogoji ne bo več treba priložiti ocene vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Se pa v zvezi z navedenim postopkom pojavlja vprašanje neenakega položaja upnikov s tem, ko se predlaga, da postopek ne učinkuje na terjatve za plačilo davkov, razen če Republika Slovenija kot upnica glasuje za potrditev prisilne poravnave.
Predlagatelj s predlagano novelo zakona tudi ščiti poslovanje dolžnika, nad katerim je začet postopek zaradi grozeče insolventnosti ali insolventnosti, saj pogodbeni stranki insolventnega dolžnika prepoveduje odpoved, zadržanje izvajanja ali spreminjanje ključne pogodbe v škodo dolžnika. Takšna sprememba pa bo v poslovanje zagotovo vnesla več previdnosti pri sklepanju pogodb, tudi s strani bank, dobaviteljev plina, elektrike ipd., saj bo predlagana določba učinkovala za vse.
Sprememba se obeta tudi v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi. Predlagatelj v tem okviru namreč dopušča možnost vložitve revizije, ki po trenutno veljavnem ZFPPIPP ni dovoljena. V drugem odstavku 121. člena je predvidena možnost vložitve revizije zoper drugostopenjski sklep, s katerim se postopek zaradi insolventnosti pravnomočno konča, zoper sklep o odpustu obveznosti ter zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. Z navedenim se poskuša razbremeniti Ustavno sodišče RS, ki se trenutno ukvarja z vprašanji, ki bi jih moralo reševati Vrhovno sodišče RS v okviru revizijskega postopka.
Sprememba se praviloma obeta tudi v zvezi s prijavo terjatve v postopku zaradi insolventnosti, kjer predlagatelj skuša odpraviti dilemo glede prijave stroškov sodnega postopka, ki upniku v trenutku obdobja za prijavo terjatev še niso bili odmerjeni. Vsled navedenega se v 3. točki drugega odstavka 60. člena predlaga, da zahtevek za priznanje terjatve vsebuje tudi zneske takih stroškov.
Sprememba se prav tako predlaga v okviru stečajnega postopka, kadar njegov začetek predlaga dolžnik. V takem primeru bi lahko domnevo o dolžnikovi insolventnosti po novem izpodbijal le osebno odgovorni družbenik dolžnika in ne več vsak družbenik dolžnika. Predlagana omejitev je posledica ugotovitve, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v taki začetni fazi postopka ne more biti varovan na enak način kot je varovan interes osebno odgovornega družbenika.
Pomembno je tudi omeniti predlagano spremembo v okviru prijave izločitvenih pravic, kadar upnik zamudi rok za njihovo prijavo. V takem primeru še naprej velja, da izločitvena pravica ne preneha, pri čemer se predlaga, da upnika bremenijo vsi stroški, ki so v zvezi s prodajo tega premoženja do prijave izločitvene pravice nastali. Po predlagateljevem mnenju je namreč nedopustno, da bi stroški, ki nastanejo zaradi opustitve ravnanja izločitvenega upnika, bremenili stečajno maso ter tako zmanjševali delež poplačila drugih upnikov.
Ena bistvenih sprememb je tudi skrajšanje preizkusnega obdobja v okviru postopka za odpust obveznosti pri osebnem stečaju. Po novem preizkusno obdobje ne bo smelo biti krajše od enega in ne daljše od treh let, šteto od začetka postopka odpusta obveznosti, s čimer je predlagatelj sledil Direktivi o prestrukturiranju in insolventnosti. Po trenutno veljavnem ZFPPIPP sicer še vedno velja, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh in ne daljše od petih let, o skrajšanju same preizkusne dobe pa si lahko preberete v prispevku odvetnika mag. Primoža Feguša, Skrajšanje preizkusne dobe za odpust obveznosti pri osebnem stečaju, več o osebnem stečaju pa v prispevku odvetniške pripravnice Anje Jelen, Osebni stečaj kot rešitev posameznikove prezadolženosti.
Predlagatelj novele zakona je v luči trenutne situacije s COVID-19 v predlog zajel tudi določbe, ki urejajo tek rokov, kadar na konkretno zadevo vpliva epidemija. Vsled navedenega je v 38. členu za primere, kadar bo razlog za insolventnost naravna ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek, predlagal podaljšanje roka za vložitev predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti iz enega na tri mesece, s 121. členom pa je omogočil, da bo sodišče obravnavalo tudi zadeve, glede katerih bo stranka v času trajanja ukrepov, ki jih bo z odredbo določil predsednik Vrhovnega sodišča RS zaradi epidemije ali drugih večjih izrednih dogodkov, zamudila rok ali izostala z naroka. Prav tako se v primeru navedenih okoliščin po sedmem odstavku 237. člena določa, da sodišče za štiri mesece odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
Končno pa pomembno novost predstavljajo tudi spletne javne dražbe, kjer prodaja v sodnih postopkih od dne 1. 2. 2021 že poteka preko spleta. Spletne javne dražbe podrobneje ureja zakon, ki ureja izvršbo in zavarovanje.