Spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1 omogoča, da se v določenih primerih odgovornost za dolgove družbe prenese neposredno na družbenika. Gre za izjemen institut, ki ga sodišča uporabijo le takrat, ko je jasno, da je bila kapitalska družba uporabljena kot orodje za izigravanje upnikov.
Za uspeh tožbe mora biti izpolnjenih več strogih pogojev. Najprej mora upnik izkazati konkretna ravnanja družbenikov (npr. izčrpavanje premoženja, prenosi poslov, fiktivne pogodbe), zaradi katerih je ostal nepoplačan. Nato pa mora dokazati še, da so družbeniki to storili zavestno ali vsaj z očitno malomarnostjo, torej so vedeli (ali bi morali vedeti), da bodo upniku povzročili škodo.
Vrhovno sodišče RS je v prelomni zadevi II Ips 48/2015 poudarilo, da zgolj slaba presoja ali poslovna neuspešnost nista dovolj – ključna je zloraba. Uporaba tega instituta tako ni namenjena sankcioniranju običajnih poslovnih tveganj, temveč zaščiti pred zavestnimi zlorabami, kot je t. i. »štafetni prenos poslov« (phoenixing).
Postopki uveljavljanja spregleda so praviloma zahtevni, zlasti zaradi dokazovanja subjektivnega elementa. Ravnanja družbenikov morajo biti individualizirano obravnavana in povezana z njihovim vplivom na poslovanje. Sodišča zahtevajo konkretne in podprte trditve, zato je temeljita priprava zahtevka ključna. Prav tako je pomembno, da ima upnik že obstoječo, zapadlo terjatev do družbe.
Če družba že posluje v stečaju, lahko tožbo zaradi spregleda običajno vloži le še stečajni upravitelj. To pomeni, da upniki po začetku stečaja praviloma izgubijo pravico samostojno vlagati tožbe po 8. členu ZGD-1. Zato je priporočljivo ukrepati pravočasno – zlasti ob prvih znakih prenosa premoženja, nenavadnega poslovanja ali umika družbenikov iz poslovanja družbe.
Institut spregleda je pomembno varovalo v pravnem redu in pomeni zaščito pred zlorabo kapitalske oblike družbe, ki bi sicer omogočala neodgovorno poslovanje brez posledic. Vendar zahteva premišljen, pravočasen in dokazno podprt pristop.
*Več v članku Anje Rejec, mag. prava, Spregled pravne osebnosti v praksi – med teorijo in procesno realnostjo, objavljenem v reviji Pravna praksa, št. 25, 2025, str. 16.