Skladno z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 s sprem. in dop; v nadaljevanju: »ZFPPIPP«) lahko v primeru previsokih dolgov začnete postopek osebnega stečaja. Predlog za njegov začetek lahko kot dolžnik podate sami, lahko ga predlaga tudi upnik, če dokaže, da ima do vas terjatev, s plačilo katere zamujate več kot dva meseca.

Pogoj za uvedbo osebnega stečaja je, da imate (kot dolžnik in fizična oseba) stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če ste samostojni podjetnik ali zasebnik (npr. zdravnik, odvetnik ipd.) je osebni stečaj možen tudi, če imate v Republiki Sloveniji zgolj sedež, mogoč pa je tudi nad premoženjem potrošnika, ki sicer v Republiki Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, ima pa premoženje, plačo ali druge prejemke, ki jih tukaj prejema.

Kot že uvodoma pojasnjeno, je namen osebnega stečaja poplačilo upnikov, pri čemer je potrebno opozoriti na dejstvo, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso poplačane iz vaše razdelitvene mase oz. razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki proti vam (kot stečajnemu dolžniku) uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka. Pri tem zakon določa, da v stečajno maso spada:

• premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka,
• vse premoženje doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase ter z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika,
• plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik dobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po zakonu izvzeti ter
• premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.

Kadar predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik, sodišče izda sklep o začetku postopka osebnega stečaja, zoper katerega imate kot dolžnik možnost pritožbe. V tem primeru morate v roku 15 dni od poziva sodišča vložiti ugovor, da niste insolventni ali da upnikova terjatev ne obstaja ter predložiti dokaze, v nasprotnem primeru sodišče razpiše narok za začetek stečajnega postopka.

Glede odpusta dolga

Kot stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložite predlog za odpust obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, predlogu pa morate priložiti izjavo, da ovir iz 399. člena ZFPPIPP za odpust obveznosti ni.

Odpust obveznosti tako med drugim ni dovoljen, če ste bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence oziroma so za izbris izpolnjeni pogoji. To pomeni, da zgolj dejstvo, da ste pred začetkom stečajnega postopka storili kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, še ne pomeni avtomatične ovire za odpust, razen, če obsodba v času preizkusnega obdobja ne more biti izbrisana iz kazenske evidence.

Dosedanja sodna praksa med kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvo, ki pomenijo oviro za odpust obveznosti, uvršča kazniva dejanja tatvine, goljufije, ropa, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, odvzema motornega vozila, davčne zatajitve, jemanja podkupnine, prepovedanega prehajanja meje, kazniva dejanja proti varnosti plačilnega prometa in poslovanja, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, zlorabe prostitucije, oškodovanja tujih pravic, kršitve temeljnih pravic delavcev ipd.,[1] pri čemer pa ni bistveno, da je kaznivo dejanje storjeno na območju Republike Slovenije oziroma ni pomembno ali ste bili kot dolžnik obsojeni po pravu Republike Slovenije ali po tujem pravu. To pomeni, da je lahko ovira za odpust obveznosti tudi obsodba za kaznivo dejanje storjeno v tujini.[2]

Odpust obveznosti prav tako ni dovoljen, če so vam bile obveznosti že odpuščene, če je bil vaš predlog za odpust zavrnjen ali sklep o odpustu obveznosti razveljavljen, pa od pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe še ni preteklo 10 let.

Če je predlogu za odpust obveznosti ugodeno, odpust ne učinkuje za prednostne terjatve (tj. terjatve iz delovnega razmerja) ter za terjatve na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki je preživnino dajal.

Prav tako odpust ne učinkuje za denarne kazni, ki so vam bile izrečene v kazenskem postopku oziroma v pogojni obsodbi zaradi storjenega kaznivega dejanja, za globe izrečene zaradi storjenega prekrška, za odvzem premoženja nezakonitega izvora in za povrnitev škode, ki ste jo povzročili namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Glede na navedeno je osnovno pravilo, da odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve, razen na točno določene. Gre za izjeme, ki jih je treba ozko uporabljati in tudi tolmačiti, nikakor pa jih ni dopustno širiti na primere izven točno določenih.[3]

Glede skrajšanja preizkusne dobe

Če sodišče predlogu za odpust obveznosti ugodi, o tem izda sklep in začne postopek odpusta, vendar pa do dejanskega odpusta obveznosti pride šele po poteku preizkusnega obdobja, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih.

S samim začetkom postopka odpusta obveznosti vam kot dolžniku še tako ni zagotovljeno, da vam bodo obveznosti po poteku preizkusnega obdobja zares odpuščene, saj se lahko pogoji za odpust obveznosti v vmesnem času spremenijo.

Če slednjega ni mogoče pričakovati, lahko na sodišče naslovite predlog za skrajšanje preizkusne dobe, pri čemer v prid skrajšanju govorijo zlasti okoliščine kot so slabe možnosti zaposlitve, poslabšanje zdravstvenega stanja, preživljanje mladoletnih otrok, starost ipd. V primeru, da sodišče takemu predlogu ugodi, vam preizkusno obdobje skrajša in določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šestih mesecev.

Več o skrajšanju preizkusne dobe si lahko preberete v prispevku odvetnika mag. Primoža Feguša, Skrajšanje preizkusne dobe za odpust obveznosti pri osebnem stečaju.

Upoštevaje vse navedeno in pod pogojem, da se vam obveznosti po poteku preizkusnega obdobju odpusti, preneha upnikova pravica do sodnega uveljavljanja plačila terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje, in ki v postopku osebnega stečaja ni bila plačana.