Bolniška odsotnost je namenjena okrevanju delavca. Toda v praksi se (na žalost) pojavijo tudi primeri, ko delodajalci utemeljeno sumijo, da zaposleni bolniško odsotnost zlorabljajo – bodisi z delom na črno, odhodom na dopust ali opravljanjem drugih del, ki jih ne bi smeli opravljati v času bolniške odsotnosti. V takšnih primerih je pomembno poznati pravila: kaj je dovoljeno, kaj je kršitev in kakšne ukrepe ima na voljo delodajalec.

Pravila med bolniško odsotnostjo

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v 36. členu določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delodajalec mora organizirati in planirati delovni proces, zato mora biti seznanjen z odsotnostjo delavcev. Delavec mora upoštevati navodila osebnega zdravnika (režim življenja) in se izogibati dejavnostim, ki lahko podaljšajo zdravljenje. Delavec mora v času bolniške odsotnosti biti dosegljiv za kontrolo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) in v tem času ne sme opravljati dejavnosti, ki pomenijo delo na črno ali konkurenčno delo oz. ne sme opravljati del, ki bi bila v nasprotju z navodili zdravnika, kakor tudi se ne sme nahajati na kraju, ki ni predviden v njegovem režimu zdravljenja.

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ) v 233. členu določajo, da osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njegovega začetka in zaključka. Osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija morata zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi, ...). V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma, v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je dopustna za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.

Za odhod delavca iz kraja bivanja mora to dovoljenje biti vpisano v zdravstveni karton delavca. Delavec ne sme kršiti navodil osebnega zdravnika, ki lahko delavcu dovoli, da se v lastni režiji npr. zdravi v zdravilišču ali obiskuje zasebnega fizioterapevta v času bolniške odsotnosti z namenom hitrejšega ali učinkovitejšega poteka zdravljenja, vendar mora biti to odobreno s strani osebnega zdravnika. Z vidika zlorabe je problematično tudi, da lahko osebni zdravnik za nazaj odobri odhod izven kraja bivanja, vendar je glede na sklep VDSS Sklep Pdp 405/2024 z dne 23. 10. 2024 in sodbo VDSS Sodba Pdp 139/2025 z dne 9. 4. 2025 treba upoštevati, kakšna navodila je imel delavec pred tem oz. ob sami kršitvi, ali je imel generalno dovoljenje za izhode izven kraja bivanja ali je moral za vsak izhod posebej dobiti dovoljenje osebnega zdravnika. 

Najpogostejše kršitve delavcev

Najpogostejše kršitve bolniškega staleža so lahko posledica kršitve režima življenja glede navodil, kaj delavec sme in česa ne sme in odsotnosti z doma, kljub navodilu, da se zdravi doma. Slednje pomeni, da se delavec v času bolniške odsotnosti ne nahaja na kraju bivanja in za to nima dovoljenja zdravnika. Nemalokrat se kot kršitev pojavlja tudi odhod v tujino, za katerega delavec nima dovoljenja (počitnikovanje, obiskovanje sorodnikov ipd.). V času bolniške odsotnosti delavcu ni dovoljeno opravljati dela pri drugem delodajalcu ali opravljanje dela na črno. Navedena zloraba bolniškega staleža z opravljanjem drugih del se pojavlja za primere kmečkih opravil na domačih kmetijah v času spravila krme, priprav drv za kurjavo ali sezonskih del v vinogradih. V obmejnih krajih se bolniška odsotnost zlorablja z namenom opravljanja sezonskih del v sosednji državi. Pogosto se bolniška odsotnost zlorablja za urejanje enodnevnih administrativnih zadev, za katere bi delavec sicer moral vzeti dopust (iskanje in nakup avtomobila, obisk več bank za potrebe kreditiranja, ipd.).

Kaj lahko stori delodajalec?

1. Zahteva presojo imenovanega zdravnika

Delodajalec lahko v skladu s Pravili OZZ, če se ne strinja z ugotovitvijo osebnega zdravnika o delavčevi začasni zadržanosti od dela do 30 dni, v roku 3 delovnih dni od dne, ko je bil z oceno seznanjen, zahteva presojo s strani imenovanega zdravnika. Delodajalec lahko vloži zahtevo za presojo mnenja osebnega zdravnika neposredno pri krajevno pristojnem imenovanem zdravniku. V tem primeru imenovani zdravnik od osebnega zdravnika zahteva zavarovančevo zdravstveno dokumentacijo. Če delodajalec vloži zahtevo za presojo pri osebnem zdravniku, jo mora ta skupaj z zdravstveno dokumentacijo posredovati imenovanemu zdravniku še isti dan. Imenovani zdravnik mora izdati odločbo o začasni zadržanosti od dela najkasneje v roku 8 dni po prejemu zahteve delodajalca. Ne glede na vloženo zahtevo pa se mora zavarovanec ravnati po mnenju osebnega zdravnika, ker vložena zahteva ne zadrži odločitve osebnega zdravnika.

2. Poda pobudo za nadzor pri ZZZS

Delodajalec lahko poda pobudo, da ZZZS preveri, ali delavec spoštuje pravila bolniške odsotnosti. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti, ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo. ZZZS izvaja kontrolo začasne zadržanosti od dela (laično kontrolo), lahko pa za to s pogodbo pooblasti ustrezne pravne ali fizične osebe. Laično kontrolo naroči za vsak primer posebej imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija. Pri nadzoru izvajalci kontrole ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Velja pa opozoriti, da delovno sodišče na odločitev v zadevi opravljene kontrole s strani ZZZS ni vezano, kar pomeni zgolj to, da je odločitev ZZZS predmet presoje kot vsak drug dokaz.[1]

3. Najame zasebnega detektiva in začne postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Pogosto bo zaradi potreb delovnega procesa delodajalec, ki mu je bil naznanjen sum kršitve bolniškega staleža, želel preveriti stanje spoštovanja bolniškega staleža. V primeru kršitev pa bo lahko zoper takšnega delavca tudi ukrepal.

Kot skrajni ukrep 110. člen ZDR-1 v osmi alineji določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije. Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.[2] Za izredno odpoved delovnega razmerja je seveda dokazno breme glede obstoja kršitve delovnega razmerja na delodajalcu. V primeru suma na zlorabo bolniškega statusa je zato smiselno, da kontrolo bolniškega staleža z zbiranjem dokazov za delodajalca opravi zasebni detektiv.

Detektiv lahko v okviru zakonskih pooblastil pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja (9. točka drugega odstavka 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-2)).

Detektiv ima v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela (navodila zdravnika o ravnanju - morebitnem strogem počitku ali dopustnem gibanju) med bolniško odsotnostjo in podatek o predvidenem času odsotnosti, ker brez njih delodajalec ne more ukrepati ob sumu zlorabe bolniškega staleža in organizirati dela oziroma zagotoviti nadomeščanja odsotnega delavca.[3]