Začasno in občasno delo je ena izmed priljubljenih oblik zaposlovanja upokojencev v Sloveniji. Gre za fleksibilno možnost, ki upokojencem omogoča ohranitev stika z delovnim okoljem, pridobitev dodatnega zaslužka in prenos znanja na mlajše generacije, hkrati pa ne posega v pravico do prejemanja pokojnine.

Začasno in občasno delo je opredeljeno kot delo, ki ga upokojenci opravljajo na podlagi posebne pogodbe med njimi in delodajalcem. Ta pogodba natančno določa vrsto dela, obdobje opravljanja, predvideno število ur, urno postavko ter skupen znesek dohodka. Pomembno je, da ta oblika dela ne zahteva vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ne gre za redno zaposlitev. Upokojenec še naprej, kljub opravljanju dela pri naročniku, še vedno prejema pokojnino.

Pred začetkom dela mora delodajalec upokojenca prijaviti v zavarovanje z obrazcem M12, po prenehanju pravnega razmerja pa ga z enakim obrazcem tudi odjaviti. Če je že ob sklenitvi pogodbe znano, kdaj se bo delo zaključilo, je mogoče odjavo urediti že ob prijavi.

Zakonodaja jasno določa omejitve za tovrstno delo, da bi preprečila morebitne zlorabe in ohranila naravo začasne zaposlitve. Ključne omejitve vključujejo:

• število ur: Upokojenec lahko opravi največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu. Izjema je dovoljena največ trikrat na leto, ko je dovoljeno do 90 ur dela mesečno.
• letna omejitev: Skupno število opravljenih ur ne sme preseči 720 ur v enem koledarskem letu.
• prenos ur: Morebitnih neizkoriščenih ur iz enega meseca ni mogoče prenesti v naslednji mesec.
• bruto urna postavka za tovrstno delo od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 znaša 7,21 EUR, skupni dohodek iz tega naslova pa v koledarskem letu ne sme preseči 10.781,07 EUR. Po tem obdobju bo pristojno ministrstvo izdalo novo uredbo, ki bo izpostavljene zneske na novo definirala.

Upokojenec lahko opravlja začasno ali občasno delo pri več delodajalcih hkrati, vendar skupno število ur in dohodek ne smeta preseči predpisanih omejitev. Če na primer upokojenec pri enem delodajalcu opravi 25 ur mesečno, pri drugem pa tudi 25 ur, skupni mesečni seštevek znaša 50 ur. Neizkoriščenih 10 ur ni mogoče prenesti v naslednji mesec. Lahko pa tri mesece v letu dela po največ 90 ur vsak mesec. Za primerjavo se navaja, da povprečno število ur pri polno zaposlenih delavcih v enem mesecu znaša 174 ur.

Delodajalec mora za upokojenca voditi evidenco o dnevni prisotnosti in številu opravljenih ur ter poskrbeti za varnost in zdravje pri delu. Plačilo za opravljeno delo mora biti izplačano najkasneje do 18. dne v mesecu po opravljenem delu. Upokojenec ni upravičen do nadomestil za prehrano, medtem ko pa je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo, ki pa se vštevajo v skupni letni dohodek.

Ta oblika dela prinaša številne koristi tako za upokojence kot za delodajalce. Upokojenci ohranjajo občutek pripadnosti delovni skupnosti, izboljšujejo svoje finančno stanje in ostajajo aktivni, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja. Delodajalci pa ohranijo izkušene delavce, ki s svojim znanjem in delovno etiko bistveno prispevajo k učinkovitosti podjetja in prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše sodelavce.

Začasno in občasno delo je skoraj edina uporabna možnost za upokojence, ki želijo ostati aktivni in vključeni v delovno okolje. Potrebno je spoštovati zakonske omejitve in pravila, a vseeno lahko tovrstno delo prinese številne koristi, ne da bi pri tem vplivalo na že pridobljene pokojninske pravice.