V času korona krize se je trg soočil s situacijo dviga cen gradbenih materialov ter stroškov dela, kar je posledično vplivalo na občutni dvig cen gradbenih in drugih del. Tako so se mnogi naročniki »padli« v situacijo, ko se je zaradi tega dogovorjena cena zvišala za skoraj več kot polovico. Marsikaterega naročnika je ta na novo nastala situaciji potisnila v položaj  pri katerem zvišane cene ni zmožen plačati. V tem članku se prikazuje veljavno zakonodajo, ki ureja pravico izvajalcev do zvišanja cen po sklenitvi gradbene pogodbe, ter možnosti, ki jih v tem primeru naročniku daje zakonodaja. To področje urejata Obligacijski zakonik  (OZ) in Posebne gradbene uzance (PGU).

Pri gradbeni pogodbi poznamo dve situaciji t.j. ko je določena fiksna cena oz. ko fiksna cena ni določena.

V primeru ko fiksna cena ni določena, daje 655. člen OZ izvajalcu pravico (razen če ni v gradbeni pogodbi določeno drugače), da lahko zahteva zvišanje cene, kot je bila ta dogovorjena v gradbeni pogodbi, pri čemer razlikuje dve situaciji:

1. če je izvajalec v roku izpolnil svojo obveznost in so cene za elemente (med drugim materiala) na podlagi katerih je bila določena cena v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale do te mere, da bi morala biti cena višja za več kot 2 %.

Podrobneje zvišanje cen dodatno ureja PGU v 24. uzancah in 25. uzancah in sicer podrobneje določa, da lahko izvajalec zahteva zvišanje cene v primeru:

• če se cena enega kalkulativnega elementa (cena elementa na podlagi katerega je bila določena cena del) ali več elementov zviša tako, da se cena postavke iz popisa del zviša za več kot 2% ali
• če se s skupno spremembo kalkulativnih elementov skupaj dogovorjena cena  dela zviša za več kot 2 %
• če se zviša indeks rasti cen življenjskih potrebščin lahko izvajalec po poteku 1 leta od sklenitve gradbene pogodbe in ko kumulativno povečanje indeksa rasti cen življenjskih potrebščin preseže 5 % vrednosti, šteto od preteka enega leta od sklenitve pogodbe, pri čemer se sprememba cene obračuna na posamezno ceno na enoto oz. skupaj dogovorjeno ceno.

2. če izvajalec po svoji krivdi ni izpolnil obveznosti v roku in so se cene za elemente (med drugim materiala) na podlagi katerih je bila določena cena, v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale tako da bi morala biti cena višja za več kot 5 %.

Izvajalec pa ne more zahtevati plačila višje cene, če so se cene elementov zvišale po tem, ko je prišel v zamudo, razen če je za zamudo kriv naročnik.

Posebne gradbene uzance pa določajo, da ne glede na to če je prišlo do zvišanja cen po zamudi izvajalca za katero je izvajalec sam kriv, pa je izvajalec upravičen do zvišanja cen tudi v primeru, kadar gre za spremenjene okoliščine (zvišanje cen elementov) ki bi nastopile kljub temu, če bi izvajalec svojo pogodbeno obveznost izpolnil v roku.

Fiksna cena po svoji naravi pomeni odpoved sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, ki jih ureja OZ v 115. členu.

1. Če je izvajalec v roku izpolnil svojo obveznost

• zahteva zvišanje cene v primeru, če se cene elementov ali indeks rasti cen življenjskih potrebščin toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot 10 % višja
• lahko zahteva samo razliko v ceni, ki presega 10 %

2. Če izvajalec v roku ni izpolnil svoje obveznosti:

• nima pravice zahtevati zvišanja cen, če so se cene zvišale po tem ko je prišel v zamudo

PGU pa v 28. uzancah posebej urejajo tudi vpliv prejetega predujma na morebitno zvišanje cen zaradi spremenjenih cen materiala. V primeru kadar pa izvajalec prejme predujem ali del predujma za nabavo materiala, ta ne sme zahtevati zvišanje cen zaradi zvišanje cen materiala, če je lahko s predujmom izključil, da bi spremenjena cena za material vplivala na pogodbeno ceno. Omenjeno določilo varuje naročnika, ki je dal izvajalcu pred pričetkom del predujem za nabavo materiala. V kolikor izvajalec po svoji krivdi ni pravočasno kupil materiala in je v vmesnem času prišlo do zvišanja cen materiala, v tem primeru do zvišanja cene ni upravičen in stroške zvišanja cen materiala nosi sam.

V obeh primerih, če je določena fiksna cena oz. v primeru če fiksna cena ni določena, pa lahko izvajalec postavi zahtevo za zvišanje cen le v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti da bo prišlo do zvišanja cen materiala. Izvajalec lahko zvišanje cen dokazuje na poljuben način, razen če ni v gradbeni pogodbi določeno drugače, naročnik pa ima možnost da to v sodnem postopku izpodbija.

Prav tako pa ima tudi naročnik pravico da zahteva znižanje v pogodbi dogovorjene cene in sicer v dveh primerih:

1. Dela so opravljena v dogovorjenem roku

Če so se cene elementov, na podlagi katerih je bila določena cena za dela znižale za več kot 2 %, ima naročnik pravico da zahteva znižanje cene za dela, nad ta odstotek.

2. Dela niso opravljena v dogovorjenem roku

Če je izvajalec del v zamudi, ima naročnik pravico do sorazmernega znižanja cene za dela za vsako znižanje cene za elemente, na podlagi katerih je bila ta cena določena. V primeru izvajalčeve zamude je tako zakon strožji, saj naročniku omogoča znižanje cene v vsakem primeru, ko se cene za elemente znižajo, četudi se je cena elementov znižala za manj kot 2 %.

Naročnik je lahko ob zvišanju cen zaradi zvišanja cen materiala postavljen v položaj, ko zvišane cene ni zmožen plačati. V tem primeru ima na voljo dve možnosti:

Naročnik lahko od pogodbe odstopi, če se je cena precej zvišala. Termin »precej zvišala« je potrebno razlagati v povezavi z določili OZ glede spremenjenih okoliščin. Naročnik lahko tako odstopi od pogodbe le, če je zaradi zvišanja cen oteženo plačilo naročnika ali da se zaradi zvišanja ne da več doseči namena pogodbe, vendar v tolikšni meri da pogodba ne ustreza več pričakovanjem strank ali da bi bilo po splošnem mnenju neupravičeno jo ohraniti v veljavi takšno, kakršna je. V primeru odstopa od pogodbe pa mora naročnik izvajalcu plačati ustrezen del dogovorjene cene za dela, ki jih je izvajalec opravil do trenutka odstopa, pa tudi pravično povračilo za nujne stroške.

Izvajalec je dolžan v skladu z načelom vestnosti in poštenja naročnika takoj obvestiti o zvišanju cen materialov, ki bodo vplivale na zvišanje same cene. V tem primeru ima naročnik možnost da gradbena dela ustavi in skuša z izvajalcem doseči nov dogovor glede cene storitev. V kolikor dogovora ne dosežeta naročniku preostane le odstop od pogodbe.

Trenutna zakonska ureditev daje naročniku zelo omejene možnosti v primeru zvišanja cen zaradi zvišanja cen materiala vendar je glede na trenutno hitro rast cen za pričakovati, da bo Vrhovno sodišče skozi prakso te možnosti naročnika razširilo.