Tekom leta 2014 je precej upokojencev z grozo odprlo pismo, poslano s strani ZPIZ-a, da morajo vrniti ZPIZ-u precej visoke zneske, ki so jih prejemali v preteklih letih kot pokojnino iz razloga, ker so poleg prejemanja pokojnine v določenem času opravljali tudi določeno dejavnost. ZPIZ je v nadaljevanju izdal odločbe, s katerimi je upokojence, ki so opravljali dejavnost, bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in niso imeli lastnosti zavarovanca, zavezal k vračilu že izplačane pokojnine in jim naložil obveznost plačati prispevke za socialno varnost za čas, ko so prejemali pokojnino, ker so opravljali to dejavnost.

Območne enote ZPIZ-a so v zadevah ugotavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja začele izdajati odločbe, da določeni zavarovanci nimajo pravice do izplačila invalidske pokojnine od datumov, ko so, kljub prejemanju pokojnine, opravljali določeno dejavnost dalje.

Mnogi upokojenci so zoper odločbe ZPIZ-a vložili pritožbe, kar se je kasneje izkazalo za zelo pomembno. Odločbe ZPIZ so bile nezakonite. Odločitve ZPIZ-a naj bi temeljile na zakonu, vendar pa je v konkretnem primeru ZPIZ zgrešil pravno podlago, hkrati pa so odločbe posegale v že pridobljene pravice. Odločbe ZPIZ-a so temeljile na stališču, da če je uživalec pokojnine sklenil delovno razmerje, je s tem pridobil lastnost zavarovanca in posledično izgubil pravico do pokojnine.

Nepojasnjeno ostaja, zakaj ZPIZ pri večini primerov ni preveril možnosti, ki jih je določal 18. člen ZPIZ-1. Navedeni člen določa, da se šteje, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti samozaposlenega – v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino – dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu.

Prav tako zakon določa, da samozaposleni oziroma kmet ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.

Pomembno je izpostaviti, da je imela stranka možnost dokazovanja pogojev iz 18. člena ZPIZ-1 oziroma bi jih moral organ preveriti po uradni dolžnosti. V teh postopkih pa se organ po pravilu ni ukvarjal s tem, temveč je zgolj povzel odločbo iz drugega postopka, ki še ni dokončna in pravnomočna. Zavarovanec ima po sodni praksi možnost uveljavljanja, da njegovo zavarovanje iz razlogov po 18. členu ZPIZ-1 sploh ni obvezno. Organ se je postavil na stališče, da je zavarovanje obveznosti in stranki možnosti uveljavljanja sploh ni omogočil.

Postopki, s katerimi so upokojenci nasprotovali tem odločbam, pa niso dosegli sodnega epiloga. V situacijo je posegel zakonodajalec, ki je ustrezno spremenil zakonodajo in rešil problem mnogih upokojencev.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1A) je uredil podaljšanje roka za uskladitev statusov, ki ga določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) v določbi 406. člena.

Te zakonske spremembe so pomembne tudi z vidika določb, ki urejajo, da tisti upokojenci, ki so na dan 31.12.2012 opravljali dejavnost in niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nimajo lastnosti zavarovanca, kar posledično pomeni, da jim ni potrebno vračati že izplačanih pokojnin in plačati prispevkov za socialno varnost za čas, ko so neupravičeno prejemali pokojnino, ker so opravljali neko dejavnost. Ta rok je sedaj podaljšan do 31.12.2015.

Osebe, ki so ob uveljavitvi ZPIZ-2, na dan 1. januarja 2013, izpolnjevale pogoje za zavarovanje kot družbeniki, ki so poslovodne osebe, pa niso uživalci pokojnine, morajo do 31.12.2015 uskladiti lastnost zavarovanca v skladu z določbami ZPIZ-2. V skladu z določbo 15. odstavka 429. člena ZPIZ-2 se je do 31. decembra 2013 za družbenike še vedno uporabljala določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Od 01.01.2014 dalje so te osebe zavarovane po 16. členu ZPIZ-2.

Lastnost zavarovanca morajo torej uskladiti tisti družbeniki, ki so sklenili delovno razmerje z manj kot polnim delovnim časom (več kot 20 ur tedensko) pred 1.1.2013, hkrati pa so družbeniki osebnih ali kapitalskih družb oziroma ustanovitelji zavodov, ki so hkrati v teh družbah oziroma zavodih poslovodne osebe (direktorji), – če vložijo prijavo v letu 2014 oziroma 2015, lastnost zavarovanca pridobijo z dnem vložitve prijave pri ZZZS.

V kolikor se osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje, v zgoraj navedenih rokih ne bodo vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo ZPIZ na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra, po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 01.01.2016 dalje.

Dejstvo je tudi, da so pri ZPIZ v preteklosti zatajile vse varovalke. ZPIZ bi moralo biti znano, s kakšno dejavnostjo so se posamezni upokojenci ukvarjali. ZPIZ bi moral postopati v skladu s tem znanjem, saj ima možnost vpogleda v druge evidence (bodisi AJPES, bodisi pri FURS).

Določba novega 115. a člena ZMEPIZ-1 v prvem odstavku ureja položaj vseh tistih upokojencev, ki jim je bila po uradni dolžnosti izdana odločba o lastnosti zavarovanca zaradi opravljanja samostojne dejavnosti (1. odstavek 15. člena ZPIZ-1 oziroma 15. člen ZPIZ-2) in ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2. Za te osebe se šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca pod pogojem, da:

• so bili uživalci pokojnine na dan 31.12.2012,
• niso uveljavili izvzema iz zavarovanja po določbi 18. člena ZPIZ-1, imajo pa registrirano samostojno dejavnost ali
• so dejavnost registrirali po upokojitvi.

Po določbi prvega odstavka 115. b člena novele ZMEPIZ-1 se tem osebam odpravijo vse odločbe ZPIZ, izdane po uradni dolžnosti – to je odločba o ugotovljeni lastnosti zavarovanca, odločba o ustavitvi izplačila pokojnine, odločba o odmeri sorazmernega dela pokojnine, če je bila izdana, morebitna odločba o preplačilu.

Zakon vseeno nalaga upokojencem, da morajo v določenem času, to je najkasneje do 31.1.2015, uskladiti svoj status. Upokojenci so se morali zato odločiti bodisi za vključitev v zavarovanje na podlagi 116. člena ZPIZ-2 ali za prenehanje opravljanja dejavnosti.

Če svojega statusa z vidika nezdružljivosti statusa upokojenca z opravljanjem dejavnosti ne bodo uskladili, bo to storil Zavod in po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od prvega naslednjega dne po poteku navedenega roka, to je od 1.2.2015 dalje.  Posledično se bo pokojnina s tem dnem prenehala izplačevati.