Udeležba delavcev pri dobičku predstavlja enega izmed pomembnejših instrumentov vključevanja zaposlenih v uspešnost podjetij ter hkrati orodje za krepitev motivacije, pripadnosti in dolgoročne stabilnosti delovnih razmerij. V Sloveniji zakon na tem področju velja že od leta 2008, ki pa se v praksi ni zaživel. Decembra 2025 je Vlada Republike Slovenije sprejela predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim želi odpraviti ključne pomanjkljivosti stare ureditve in spodbuditi dejansko uporabo tega instituta v gospodarstvu.
Stari zakon je temeljil na prostovoljnosti in je dopuščal, da se del dobička podjetja razdeli med zaposlene, če so bili izpolnjeni določeni formalni pogoji. Družba je morala takšno možnost predvideti v svoji družbeni pogodbi, delitev pa je morala biti urejena s posebno pisno pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, ki se je registrirala pri pristojnem organu. V praksi se je pokazalo, da je takšna zakonska ureditev administrativno prezahtevna, kar je številna podjetja odvrnilo od njegove uporabe. Poleg tega je zakon omejeval obseg delitve dobička, saj je bilo mogoče zaposlenim razdeliti največ 20 odstotkov letnega dobička, pri čemer skupni znesek ni smel preseči 10 odstotkov letne bruto mase plač, posamezni delavec pa ni smel prejeti več kot 5.000 EUR.
Novi predlog zakona ohranja temeljno izhodišče prostovoljnosti in dogovorne narave udeležbe delavcev pri dobičku, vendar bistveno posega v višino dovoljenih deležev, davčno obravnavo in postopkovni okvir. Po novem predlogu se lahko med zaposlene razdeli do tretjina ustvarjenega dobička posameznega poslovnega leta, hkrati pa se bistveno zvišuje tudi zgornja meja glede na maso plač. S tem zakonodajalec jasno sporoča, da želi udeležbo delavcev pri dobičku postaviti kot resen in konkurenčen sistem nagrajevanja.
Ena najpomembnejših razlik med starim in novim zakonom se kaže v postopkovnih zahtevah. Medtem ko je stari zakon zahteval formalno registracijo pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku, novi predlog to obveznost odpravlja in jo nadomešča z obvestilom FURS. S tem se bistveno zmanjšuje administrativno breme, kar je bila ena najpogostejših kritik prejšnje ureditve. Namen zakonodajalca je očitno usmerjen v to, da se podjetjem omogoči enostavnejša uvedba shem delitve dobička brez zapletenih postopkov.
Pomembna novost novega predloga zakona je bistveno ugodnejši davčni režim. Stari zakon je sicer omogočal davčne olajšave, vendar so bile te časovno zamaknjene in vezane na stroge formalne pogoje, kar je dodatno zmanjševalo zanimanje delodajalcev. Novi predlog predvideva možnost uveljavljanja 100% davčne olajšave za izplačan dobiček že v naslednjem davčnem obdobju, kar pomeni bistveno izboljšanje likvidnostnega in davčnega položaja podjetij. Tudi obdavčitev na strani zaposlenih je po novem predlogu ugodnejša in bolj predvidljiva, z jasno določenimi stopnjami glede na obliko prejete udeležbe.
Čeprav sta si stari in novi zakon podobna v temeljnem cilju, to je spodbujanju sodelovanja zaposlenih pri uspešnosti podjetij, se razlikujeta v ambiciji in praktični uporabnosti. Novi predlog predstavlja poskus sistemskega premika, ki bi lahko udeležbo delavcev pri dobičku dejansko približal vsakdanji poslovni praksi.
Ob tem pa vseeno velja opozoriti na priporočila, ki se pojavljajo v strokovni javnosti in izhajajo iz različnih izkušenj. Ključno je, da so merila za delitev dobička jasna, vnaprej znana in razumljiva zaposlenim, saj le tako sistem doseže svoj motivacijski namen. Prav tako je priporočljivo, da podjetja že v fazi oblikovanja sheme vključijo predstavnike zaposlenih in socialne partnerje, s čimer se zmanjšuje tveganje za kasnejše spore ali nezaupanje.
Novi zakon ponuja priložnost, vendar bo njegova dejanska uspešnost odvisna predvsem od tega, ali bodo podjetja pripravljena udeležbo delavcev pri dobičku razumeti kot dolgoročno naložbo v stabilnost in razvoj, ne zgolj kot davčno ugodnost. Seveda pa se pojavlja tudi vprašanje enakopravne davčne obravnave delavcev, ki bodo udeleženi na dobičku, in lastnikov podjetja, ki bi tudi želeli izplačila dobičkov pod takšnimi pogoji, kot veljajo za delavce. Ali bo to v končni verziji zakona urejeno in predvsem ali bo ta novi zakon sedaj resnično zaživel v praksi, pa bo pokazal čas.