Toplotne črpalke so danes eden najpogostejših načinov ogrevanja novozgrajenih stanovanjskih hiš in tudi priljubljen vir ogrevanja pri adaptacijah. Spodbujajo jih okoljske politike, subvencije in želja po energetski neodvisnosti. Kljub številnim prednostim pa njihova uporaba v praksi odpira tudi vprašanje, ki je za marsikoga zelo konkretno: ali lahko hrup toplotne črpalke pomeni nedopustno vznemirjanje lastninske pravice sosedov?

Imisije, to so vplivi, ki z ene nepremičnine segajo na drugo (npr. hrup, vibracije, smrad, dim). Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija) (75. člen Stvarnopravnega zakonika).

Hrup, ki ga povzroča toplotna črpalka, se praviloma šteje za posredno imisijo. To pomeni, da ni avtomatično prepovedan, temveč je treba vedno presojati, ali je v konkretnem okolju še sprejemljiv ali ne.

Pomembno je poudariti, da pri presoji hrupa ni odločilno zgolj to, ali naprava izpolnjuje tehnične zahteve, ima certifikate ali ne presega zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa. V sodni praksi je poudarjeno, da upravni predpisi ne nadomestijo pravil sosedskega prava.

V praksi to pomeni, da je lahko tudi hrup, ki je »znotraj dovoljenih meja«, v določenem okolju še vedno nedopusten. Posebej problematičen je nizkofrekvenčni hrup, značilen za delovanje kompresorjev in ventilatorjev toplotnih črpalk. Takšen zvok je lahko dolgotrajen, monotono brneč in za človeka zelo moteč, tudi če ni zelo glasen.

V praksi slovenskih sodišč je v nekaterih primerih zaznati argumentacijo, da hrup predstavlja prepovedano imisijo, čeprav mejne vrednosti v upravnih predpisih niso bile presežene. V drugih primerih pa so se postavila v drugačno in manj prepričljivo stališče, ob argumentu, da gre za sodoben in razširjen način ogrevanja, zato hrup ni predstavljal prepovedane imisije. Prav to pa povzroča negotovost in neenotnost sodne prakse, kako takšne vrste hrup pravno oceniti v luči sosedskega prava.

Posebno vprašanje se odpira pri novogradnjah in novih naseljih, kjer ima skoraj vsaka hiša svojo toplotno črpalko. Ali to pomeni, da je hrup avtomatično krajevno običajen? Odgovor ni enoznačen. Dejstvo, da je določena tehnologija razširjena ali subvencionirana, še ne pomeni, da mora vsak sosed brezpogojno prenašati njen vpliv.

* Več v članku Žiga Cvetka, mag. prava, Toplotna črpalka kot vir prepovedanih imisij hrupa, Pravna praksa, št. 5, 2026, str. 6-9.