T. i. tihi oziroma konkludentni prevzem gradbenih del je v praksi pogost vir sporov, zlasti kadar formalni primopredajni zapisnik ni bil podpisan. V takih primerih je ključno vprašanje, ali in kdaj je do prevzema dejansko prišlo, saj so od tega odvisne pomembne pravne posledice.
Prevzem gradbenih del namreč pomeni trenutek, ko izvajalec praviloma pridobi pravico do plačila, hkrati pa začnejo teči jamčevalni roki za napake. Če naročnik dela pravočasno ne pregleda in ne graja napak, lahko izgubi pomembne pravice.
Slovenska zakonodaja in sodna praksa jasno kažeta, da prevzem ni nujno vezan na podpis primopredajnega zapisnika. Do njega lahko pride tudi konkludentno, na primer z ravnanjem naročnika, ki kaže, da delo šteje za dokončano, ali z začetkom uporabe objekta. Pri tem pa sodišča vedno presojajo celoto okoliščin posameznega primera.
Posebno pomembne so tudi procesne posledice. V pravdnih postopkih je od ugotovitve trenutka prevzema pogosto odvisno, ali so jamčevalni zahtevki še pravočasni. Prav tako je ključno vprašanje dokaznega bremena, saj mora stranka, ki se na prevzem sklicuje, to ustrezno zatrjevati in dokazati.
Tihi prevzem zato v praksi pogosto odloča o uspehu v sporu, tako na strani izvajalca kot naročnika.
Več v članku Anje Rejec, mag. prava: »Tihi prevzem gradbenih del: začetek teka jamčevalnih rokov in procesne posledice«, objavljenem v reviji Pravna praksa, št. 12, 2026, str. 8-10.