V zadnjem desetletju se je veliko kreditojemalcev soočalo s finančnimi težavami zaradi kreditov v švicarskih frankih (CHF), ki so bili na začetku videti kot ugodna izbira. Številni potrošniki so najeli kredite, vezane na švicarski frank, ker so jih banke oglaševale kot ugodno rešitev s privlačnimi obrestnimi merami. A zaradi nihanja menjalnih tečajev med evrom in frankom so se mesečni obroki teh kreditov drastično zvišali. Kreditojemalci, ki so bili ob sklenitvi kredita prepričani, da sklepajo ugodno pogodbo, so se znašli v neobvladljivih finančnih situacijah.

Na srečo potrošnikov so sodišča v zadnjih letih vse pogosteje odločala v korist kreditojemalcev, saj so ugotovila, da banke pri sklepanju teh pogodb niso izpolnile svojih pojasnilnih dolžnosti.

Nepošteni pogoji v kreditnih pogodbah

Eden ključnih razlogov, zakaj sodišča trenutno presojajo v korist kreditojemalcev, je dejstvo, da banke ob sklenitvi kreditnih pogodb niso ustrezno pojasnile valutnega tveganja in torej niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti. Banke bi morale potrošnikom ob sklenitvi kreditne pogodbe jasno predstaviti vsa tveganja, ki izhajajo iz valutnih klavzul, ter natančno razložiti, kako nihanje tečaja med evrom in frankom lahko vpliva na višino mesečnih obrokov. Kaj takega pa sodišče za banke v konkretnih primerih, ki so bili obravnavani pred sodišči, ni ugotovilo. Banke so kreditojemalcem ponujale dolgoročni kredit, vezan na švicarski frank, ne da bi kreditojemalcu podale konkretne informacije o valutnem tveganju, ki bi ga to lahko prineslo. Stranke niso dovolj jasno opozorile na vse možne posledice oziroma tveganja valutnih nihanj.

Sodišča sledijo sodni praksi, iz katere izhaja, da so banke s tem, ko niso izpolnile svoje dolžnosti glede pojasnjevanja tveganj, ravnale v nasprotju z načelom poštenosti in vestnosti. Kreditojemalec je tako prevzel večje tveganje, kot ga je pričakoval ob podpisu pogodbe. Banka bi potrošnika morala opozoriti na možnost večje depreciacije evra glede na švicarski frank, kar bi povzročilo povišanje obrokov, vendar tega ni storila. Kot rezultat so bili pogoji kreditne pogodbe ocenjeni kot nepošteni.

Presoja nepoštenosti pogodbenih pogojev

Sodišča v primerih kreditov v švicarskih frankih uporabljajo široko razlago pojasnilne dolžnosti bank. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v več primerih, npr. primer Paribas, poudarilo, da morajo banke potrošnikom omogočiti oceno ekonomskih posledic pogodbe. To pomeni, da bi banka morala kreditojemalcu jasno pojasniti, kako lahko nihanja tečaja CHF vplivajo na višino mesečnih obrokov ter kako bi takšna tveganja vplivala na finančno sposobnost kreditojemalca.

Banka mora torej poskrbeti, da potrošnik ne le razume, da obstaja tveganje, ampak da dejansko razume tudi, kako veliko je to tveganje in kakšne so potencialne posledice za njegovo finančno stanje.

Če banka ni izpolnila teh obveznosti, sodišče ugotovi, da je bila kreditna pogodba sklenjena pod nepoštenimi pogoji, kar vodi do njene ničnost. Kreditojemalci so bili zavedeni, ker banka ni zagotovila potrebnih informacij za sprejemanje preudarnih odločitev.

Sodišča na strani kreditojemalcev

Slovensko Vrhovno sodišče je v več sodbah, vključno z zadevo opr. št. II Ips 54/2023 z dne 20.9.2023, jasno podprlo kreditojemalce. Sodišče je ugotovilo, da so bili v takih primerih kreditojemalci zavedeni, saj jim banke niso natančno pojasnile, kako lahko valutna klavzula vpliva na njihov dolgoročni finančni položaj. Ker se kreditojemalci zanašajo na strokovno znanje bank, so upravičeni do natančnih informacij o vseh tveganjih, ki jih prinaša kredit v tuji valuti.

V konkretnem primeru, ki ga je obravnavalo Vrhovne sodišče v zgoraj navedeni zadevi, je banka ponudila kredit, vezan na CHF, ne da bi kreditojemalcu podala informacije o možnosti večjih valutnih nihanj in posledicah, ki bi jih to lahko imelo na višino obrokov. Pojasnilna dolžnost banke vključuje tudi dolžnost, da opozori na možnost večje depreciacije domače valute, v tem primeru evra, kar bi imelo za posledico bistveno povečanje obrokov kredita. Zaradi neizpolnitve te dolžnosti je sodišče odločilo, da so bili pogoji kreditne pogodbe nepošteni, posledično pa pogodba nična, kar vodi do razveljavitve celotne kreditne pogodbe.

To pomeni, da kreditojemalci niso več dolžni plačevati visokih obrokov, ki so posledica nihanj tečaja CHF, in lahko zoper banke uveljavljajo vrnitvene zahtevke za povračilo morebitnega preplačila svojih obveznosti, do katerega je prišlo zaradi nevzdržnega menjalnega tečaja.

Valutna tveganja: Kaj morajo potrošniki vedeti?

Ena ključnih težav kreditov v švicarskih frankih je bila, da večina kreditojemalcev ni bila ustrezno obveščena o tveganjih, ki jih prinaša valutna klavzula. Medtem ko so banke obljubljale ugodne obrestne mere, so redko jasno pojasnile, da lahko nihanja tečajev med evrom in frankom privedejo do bistvenega povečanja mesečnih obrokov. Kreditojemalci, ki so prejemali prihodke v evrih, so bili izpostavljeni velikemu tveganju, saj so morali odplačevati kredit, nominiran v frankih, kar je ob apreciaciji franka povzročilo znatno povečanje njihovih dolgov.

Banke bi morale kreditojemalca jasno opozoriti na možnost takšnih nihanj in na potencialno resne posledice, ki jih lahko prinesejo. Banke imajo dostop do strokovnega znanja in informacij, ki jih potrošniki nimajo, zato so dolžne zagotoviti, da kreditojemalci razumejo tveganja, povezana s sklenitvijo takšnih pogodb.

Pravno varstvo kreditojemalcev

Sodna praksa, tako slovenska kot evropska, sta postavili jasne standarde za zaščito potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji.

Če banka ob sklenitvi kreditne pogodbe ne izpolni svoje pojasnilne dolžnosti in ne opozori kreditojemalca na tveganja, povezana z valutno klavzulo, sodišča trenutno v vseh takšnih primerih razglasijo kreditne pogodbe za nične zaradi vsebnosti nepoštenega pogodbenega pogoja, ki povzroča znatno neravnovesje med strankama – banko in kreditojemalcem na drugi strani.

Zaključek: Kaj to pomeni za kreditojemalce?

Sodni spori glede kreditov v švicarskih frankih so razkrili pomembno pravno vprašanje: kako banke izpolnjujejo svoje obveznosti do kreditojemalcev in kakšna so tveganja, ki jih prenašajo na potrošnike. Vzpostavil se je nov standard odgovornosti bank in zaščite potrošnikov. Sodišča so se jasno postavila na stran kreditojemalcev, saj so ugotovila, da banke niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, kar je povzročilo, da so potrošniki prevzeli tveganja, ki jih niso razumeli.

Za tiste, ki so najeli takšne kredite, sodne odločitve pomenijo možnost razveljavitve nepoštenih pogojev in vrnitev v ugodnejši finančni položaj. Pravna varnost je trenutno na strani kreditojemalcev, ki imajo zdaj močno podporo v sodni praksi, ki jih ščiti pred nepoštenimi pogoji, še posebej v primerih valutnega tveganja.