Prodaja blaga preko interneta in pošte

V zadnjem letu je marsikateri trgovec, ki prej tega še ni storil, začel prodajati preko interneta. V ta namen je vzpostavil internetno prodajalno in po prejemu naročila s strani stranke, naročeno blago poslal po pošti. S tem seveda ni nič narobe, redko kdo pa je kot posledica začetka trgovanja preko spleta, ustrezno doregistriral svoje podjetje z ustrezno dejavnostjo: prodaja blaga preko interneta in pošte. Tržni inšpektorat je v letu 2021 pospešeno začel preverjati, ali so podjetja, ki začela uporabljati internet za prodajo blaga, ustrezno doregistrirala dejavnost prodaja blaga preko interneta in pošte. V primerih, ko je inšpektorat ugotovil, da te registracije ni bilo, je podjetje prejelo obvestilo in pouk glede domnevnega prekrška zaradi neregistrirane dejavnosti. Vprašanje pa je, ali je to zakonito?

Nov,30 1999

V zadnjem letu je marsikateri trgovec, ki prej tega še ni storil, začel prodajati preko interneta. V ta namen je vzpostavil internetno prodajalno in po prejemu naročila s strani stranke, naročeno blago poslal po pošti. S tem seveda ni nič narobe, redko kdo pa je kot posledica začetka trgovanja preko spleta, ustrezno doregistriral svoje podjetje z ustrezno dejavnostjo: prodaja blaga preko interneta in pošte. Tržni inšpektorat je v letu 2021 pospešeno začel preverjati, ali so podjetja, ki začela uporabljati internet za prodajo blaga, ustrezno doregistrirala dejavnost prodaja blaga preko interneta in pošte. V primerih, ko je inšpektorat ugotovil, da te registracije ni bilo, je podjetje prejelo obvestilo in pouk glede domnevnega prekrška zaradi neregistrirane dejavnosti. Vprašanje pa je, ali je to zakonito?

Nesporno je, da mora imeti družba v družbeni pogodbi vpisane dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 6. členu določa, da družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi. Vendar pa lahko družba opravlja tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ki sicer ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti. Zakon tudi določa, da so pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v statutu ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle, veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev.

Mnogokatera družba pred koronavirusnim letom 2020 ni imela predvidene prodaje blaga preko interneta in pošte. V to jih je prisilila epidemija, ki se je začela v začetku leta. Zaradi razglašene epidemije so bila trgovska podjetja prisiljeni zapreti vrata svojih trgovin. V iskanju rešitve, da bi lahko takšna trgovska podjetja vsaj nekaj delala, prodajali blago, ki so ga že imela na zalogi ter zagotovila nadaljnjo zaposlitev delavcem, so začeli prodajati blago preko interneta in pošte.

Zgodilo se je tudi, da nekatere od teh družb niso predčasno uredile spremembe družbene pogodbe glede registriranih dejavnosti v sodnem registru. Kot že predstavljeno, lahko v skladu z določilom 3. odstavka 6. člena ZGD-1 družbe opravljajo gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi. Vendar pa 4. odstavek istega člena določa izjemo, po kateri sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, kar pa sicer ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

V prej opisanih primerih, ki so posledica nepričakovane epidemije, pa se je zgodilo ravno to, kar zakon dopušča kot izjem. Družbe so se bile prisiljene praktično čez noč reorganizirati. Če takšna podjetja ne bi začela prodajati blaga preko interneta in pošte, ne bi imela prihodkov, sledil bi stečaj. Na tak način so se družbe začele izvijati iz primeža insolventnosti, saj je bil ogrožen njihov obstoj.

Sodna praksa že dalj časa poudarja, da sicer mora imeti družba predhodno registrirane dejavnosti, ki jih opravlja, pa vendar smejo gospodarske družbe poleg poslov, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti, opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njihov obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

Storitve prodaje blaga preko pošte in interneta, ki so jih družbe bile prisiljene uvesti praktično preko noči v času razširitve epidemije, torej v času izrednih razmer, je potrebno razumeti kot opravljanje poslov, ki jih smejo opravljati v okviru svojih dejavnosti. Družbe so svojim kupcem blaga nudile možnost nakupa na daljavo, torej, da kupcem ni bilo potrebno priti fizično v trgovino in si ogledati blaga, temveč so to stranke lahko naredile preko spletne strani.

S tem so družbe omogočile kupcem, da so kupili blago na daljavo, saj ga neposredno v trgovinah, ki so bile zaprte, niso mogli. Edini namen prodaje blaga preko pošte in interneta je bil omogočiti kupcem, da kupijo blago na daljavo. Ta storitev je omogočila mnogim družbam opravljanje njihove osnovne, torej trgovske dejavnosti, kar pa ne predstavlja samostojnega opravljanja dejavnosti na trgu.

Tržni inšpektorat je v svojih dopisih želel predmetne situacije predstaviti kot delo na črno v skladu z določili ZPDZC-1, kar je sicer prekršek. Pa vendar ravnanje družb, ki že ukvarjale s prodajo blaga, v času epidemije pa začele prodajati blago preko interneta in pošte, ne predstavlja prekrška po določilih ZPDZC-1. O tem obstaja obširna sodna praksa, npr. tako je odločilo Vrhovno sodišče RS že v sodbi opr. št. IV Ips 20/2007 z dne 6.9.2007, kasneje pa se ta sodna praksa ni spremenila, saj tudi novi zakoni, ki so nadomestili tiste iz leta 2007 niso imeli drugačnih predpisov od teh, ki so relevantni v tem primeru.

Tako npr. Upravno sodišče RS v sodbi I U 934/2015 z dne 16.02.2016 povzema prej predstavljeno stališče Vrhovnega sodišča in dodaja, da je Poslovni register Slovenije osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost (2. člen Zakona o Poslovnem registru Slovenije, v nadaljevanju ZPRS-1). Čeprav se gospodarske družbe (in gospodarska interesna združenja, zadruge, zavodi) kot v primarni register vpisujejo v sodni register, pa je zanje (šele) poslovni register tisti, v katerega se ti subjekti vpišejo s podatkom o dejavnostih.

Po 9. alinei 1. odstavka 8. člena ZPRS-1 obdeluje upravljalec poslovnega registra za vodenje in vzdrževanje poslovnega registra ter za zagotavljanje varnosti pravnega prometa za vpisane subjekte glavno dejavnost (po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti), po 8. alineji pa (tudi) druge dejavnosti poleg glavne dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi subjekta, ki jih subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del njegovega poslovanja.

Glede na to je po mnenju sodišč treba šteti, da se za poslovni subjekt vpisujejo podatki o glavni dejavnosti, vpisani v aktu o ustanovitvi, o drugih dejavnostih pa le, če zanj pomenijo pomemben del njegovega poslovanja. Tako izrecno za d.o.o. in k.d. izhaja, da morajo na prijavi za vpis v poslovni register navesti podatke o dejavnostih, kot izhaja že iz zakona (deveta alinea prvega odstavka 8. člena ZPRS-1), tudi iz Navodila o vrstah in obsegu podatkov za posamezno pravnoorganizacijsko obliko enote Poslovnega registra Slovenije (6. člen).

Ob takem stališču je logičen sklep, da opravljanje drugih dejavnosti, ki ne predstavljajo glavne dejavnosti, vpisane v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo, in ki ne predstavljajo pomembnega dela poslovanja poslovnega subjekta, ne predstavlja opravljanja dejavnosti, ki bi v poslovnem registru morale biti vpisane, ter zato po prvi alinei 3. člena ZPDZC-1 takšna pomanjkljivost po mnenju sodišča ne šteje za delo na črno. Tako stališče je isto sodišče zavzelo tudi v upravnem sporu opr. št. I U 526/2012 (sodba z dne 5. 3. 2013).

Želim pravni nasvet
0{{step+1}}.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Hvala vam za zaupanje
Kontaktirali vas bomo v kratkem

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drivegreen