Sodišče Evropske Unije (veliki senat) je dne 13.5.2014 izdal sodbo v zadevi Google proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD), Mario Costeja González, s katero je bilo  družbi Google naloženo, naj sprejme ukrepe, potrebne za umik osebnih podatkov, ki se nanašajo na M. Costejo Gonzáleza, s svojega seznama, in v prihodnje onemogoči dostop do njih.

Pravo Evropske Unije določa, da je njen namen varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb in predvsem pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov ter odstranjevanje ovir prostega prenosa teh podatkov, da so sistemi za obdelavo podatkov namenjeni temu, da služijo človeku, da je namen nacionalnih zakonodaj v EU o obdelavi osebnih podatkov varovati temeljne pravice in svoboščine, predvsem pravico do zasebnosti, pa tudi splošna načela zakonodaje Skupnosti, zaradi česar te zakonodaje ne smejo povzročiti zmanjšanja varstva, ki ga zagotavljajo, ampak mora imeti za cilj zagotovitev visoke ravni varstva v Skupnosti, da se mora vsaka obdelava osebnih podatkov v Skupnosti izvajati v skladu z zakonodajo ene izmed držav članic, zaradi zagotovitve, da posamezniki niso prikrajšani za varstvo, do katerega so upravičeni na podlagi te direktive, ipd.

M. Costeja González, španski državljan s stalnim prebivališčem v Španiji, je 5.3.2010 pri AEPD vložil pritožbo proti družbi La Vanguardia Ediciones SL, ki izdaja dnevnik z veliko naklado zlasti v Kataloniji (Španija) (v nadaljevanju: La Vanguardia), in družbama Google Spain in Google Inc. Pritožba je temeljila na tem, da internetni uporabnik, ki v iskalnik skupine Google (v nadaljevanju: Google Search) vpiše ime M. Costeja González, najde povezave na dve strani dnevnika družbe La Vanguardia z dne 19. januarja in 9. marca 1998, na katerih je bilo objavljeno obvestilo o nepremičninski dražbi v zvezi s postopkom izvršbe zaradi neplačila socialnih prispevkov, v katerem je omenjeno ime M. Costeje Gonzáleza.

M. Costeja González je s to pritožbo zahteval, naj se družbi La Vanguardia naloži, naj navedeni strani izbriše ali spremeni tako, da njegovi osebni podatki ne bodo več prikazani, ali uporabi nekatera orodja iskalnikov za zaščito teh podatkov. Poleg tega je zahteval, naj se družbi Google Spain ali Google Inc. naloži, naj izbriše ali prekrije njegove osebne podatke, tako da ne bodo več prikazani v zadetkih iskanja in v povezavah družbe La Vanguardia. M. Costeja González je v zvezi s tem navedel, da je bil postopek izvršbe proti njemu končan že pred več leti in da je njegovo omenjanje od takrat povsem brezpredmetno.

AEPD je z odločbo z dne 30. julija 2010 navedeno pritožbo zavrnila v delu, v katerem se je nanašala na družbo La Vanguardia, ker je ugotovila, da je bila objava spornih podatkov, ki jo je izvedla ta družba, pravno utemeljena, saj je bila izvedena po odredbi ministrstva za delo in socialne zadeve, njen namen pa je bil zagotoviti čim večjo obveščenost o javni dražbi in pritegniti čim več dražiteljev.

Vendar je bilo tej pritožbi ugodeno v delu, v katerem je bila vložena proti družbam Google Spain in Google Inc. AEPD je v zvezi s tem ugotovila, da za družbe, ki upravljajo iskalnike, velja zakonodaja o varstvu podatkov, ker opravljajo obdelavo podatkov, za katero so odgovorne, in imajo vlogo posrednikov informacijske družbe. AEPD je menila, da lahko družbam, ki upravljajo iskalnike, naloži odstranitev podatkov in prepoved dostopa do nekaterih podatkov, če ugotovi, da lahko njihova lokacija in širjenje ogrozita temeljne pravice varstva podatkov in dostojanstvo oseb v širšem smislu, kar zajema tudi preprosto željo zainteresirane osebe, da ti podatki niso dostopni tretjim osebam. AEPD je menila, da se ta obveznost lahko naloži neposredno družbam, ki upravljajo iskalnike, ne da bi bilo treba podatke ali informacije izbrisati s spletnega mesta, na katerem se nahajajo, med drugim kadar je ohranitev teh informacij na tem spletnem mestu upravičena na podlagi pravnega predpisa.

Družbi Google Spain in Google Inc. sta zoper navedeno odločbo vložili ločeni tožbi pri Audiencia Nacional, ki ju je združilo, ter hkrati ugotovilo, da bi moralo Sodišče Evropske Unije podati odgovore na ključna pravna vprašanja, zato je obravnavanje v Španiji prekinilo in Sodišču Evropske Unije v predhodno odločanje predložilo zadevo, da odgovori na ključna pravna vprašanja:

• vprašanje ozemeljskega področja uporabe,
• vprašanje uporabe spletnih pajkov in robotov za iskanje in indeksiranje informacij,
• vprašanje uporabe domene, ki pripada posamezni državi članici, in iskanje ter zadetke usmerja glede na jezik tiste države članice,
• vprašanje dejavnosti družbe Google kot dobavitelja vsebin, ki poišče informacije, ki jih objavijo ali postavijo na internet tretje osebe, jih samodejno indeksira, začasno shrani in končno da na voljo internetnim uporabnikom po prednostnem vrstnem redu,
• vprašanje pravice do izbrisa in blokiranja podatkov, zlasti v smislu, da lahko zadevna oseba zahteva, naj se z iskalniki prepreči indeksacija informacije, ki se nanaša nanjo in so jo na svojih spletnih mestih objavile tretje osebe, ker ne želi, da bi bila dostopna internetnim uporabnikom, če meni, da bi bila zato lahko oškodovana, ali pa želi, da bi bila ta informacija pozabljena, čeprav gre za informacijo, ki so jo zakonito objavile tretje osebe.

Predložitveno sodišče se je spraševalo, ali je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.

Na prvem mestu je treba poudariti, da je namen Direktive 95/46, kot je razvidno iz njenega člena 1 in njene uvodne izjave 10, zagotoviti visoko stopnjo varstva temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb in predvsem pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov (glej v tem smislu sodbo IPI, EU:C:2013:715, točka 28).

V skladu z uvodno izjavo 25 Direktive 95/46 se načela varstva, navedena v tej direktivi, po eni strani izražajo v obveznostih, ki so naložene osebam, odgovornim za obdelavo, predvsem glede kakovosti podatkov, tehnične varnosti, uradnega obvestila nadzornemu organu in okoliščin, v katerih se lahko izvaja obdelava, ter po drugi strani v pravici, podeljeni posameznikom, katerih podatki so predmet obdelave, da so obveščeni o potekajoči obdelavi, da imajo vpogled v podatke, da zahtevajo popravke in da v nekaterih okoliščinah celo ugovarjajo obdelavi.

Sodišče je že presodilo, da je treba določbe Direktive 95/46, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov in ki lahko ogrožajo temeljne svoboščine ter zlasti pravico do zasebnosti, nujno razlagati ob upoštevanju temeljnih pravic, ki so na podlagi sodne prakse sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavljata Sodišče in ki so zdaj vključene v Listino (glej zlasti sodbi Connolly/Komisija, C‑274/99 P, EU:C:2001:127, točka 37, ter Österreichischer Rundfunk in drugi, EU:C:2003:294, točka 68).

Člen 7 Listine tako zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega življenja, člen 8 Listine pa izrecno določa pravico do varstva osebnih podatkov. V odstavkih 2 in 3 člena 8 je določeno, da je treba te podatke obdelovati pošteno, za določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom, da ima vsakdo pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo, ter da spoštovanje teh pravil nadzira neodvisen organ. Te zahteve so med drugim izvajajo s členi 6, 7, 12, 14 in 28 Direktive 95/46.

Člen 12(b) Direktive 95/46 določa, da države članice jamčijo vsakemu posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico, da pri upravljavcu po potrebi doseže popravke, izbris ali blokiranje podatkov, katerih obdelava ni v skladu z določbami Direktive 95/46, predvsem zaradi nepopolnih ali netočnih podatkov. Zadnja navedba, ki se nanaša na nespoštovanje nekaterih zahtev, določenih v členu 6(1)(d) Direktive 95/46, je navedena primeroma in ni izčrpna, tako da je lahko neustreznost obdelave, na podlagi katere ima zadevna oseba pravice, zagotovljene v členu 12(b) navedene direktive, tudi posledica nespoštovanja drugih pogojev zakonitosti, ki jih ta direktiva določa za obdelavo osebnih podatkov.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti razen pri odstopanjih, ki so dopustna na podlagi člena 13 Direktive 95/46, vsaka obdelava osebnih podatkov, prvič, v skladu z načeli v zvezi s kakovostjo podatkov iz člena 6 te direktive in, drugič, ustrezati enemu od meril za zakonitost obdelave podatkov, ki so navedena v členu 7 navedene direktive (glej sodbe Österreichischer Rundfunk in drugi, EU:C:2003:294, točka 65; ASNEF in FECEMD, C‑468/10 in C‑469/10, EU:C:2011:777, točka 26, in Worten, C‑342/12, EU:C:2013:355, točka 33).

V skladu s členom 6 – razen pri posebnih določbah, ki jih lahko države članice določijo za obdelavo v zgodovinske, statistične ali znanstvene namene – mora upravljavec zagotoviti, da so osebni podatki „pošteno in zakonito obdelani“, „zbrani za določene, izrecne ter zakonite namene in se ne smejo naprej obdelovati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni“, „primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se zbirajo in/ali naprej obdelujejo“, „točni in po potrebi ažurirani“ in, nazadnje, „shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo“. V teh okoliščinah mora ta upravljavec uporabiti vse primerne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, ki ne izpolnjujejo zahtev te določbe, zbrišejo ali popravijo.

Glede upravičenosti obdelave, kot je ta, ki je predmet postopka v glavni stvari, ki jo izvede upravljavec iskalnika, na podlagi člena 7 Direktive 95/46 je treba ugotoviti, da lahko spada med razloge iz člena 7(f).

Ta določba dovoljuje obdelavo osebnih podatkov, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja stranka, ali stranke, ki so jim osebni podatki posredovani, razen kadar nad takimi interesi prevladajo temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo – zlasti njegova pravica do spoštovanja zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov – ki se varujejo na podlagi člena 1(1) te direktive. Uporaba navedenega člena 7(f) tako zahteva tehtanje med zadevnimi nasprotujočimi si pravicami in interesi, v okviru katerega je treba upoštevati pomembnost pravic zadevne osebe iz členov 7 in 8 Listine (glej sodbo ASNEF in FECEMD, EU:C:2011:777, točki 38 in 40).

Čeprav se skladnost obdelave s členi 6 in 7(f) Direktive 95/46 lahko preizkusi v okviru zahteve v smislu člena 12(b) te direktive, se lahko zadevna oseba poleg tega pod nekaterimi pogoji sklicuje na pravico do ugovora iz točke (a) prvega odstavka člena 14 te direktive.

V skladu s točko (a) prvega odstavka člena 14 države članice priznavajo posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico, da vsaj v primerih iz člena 7(e) in (f) Direktive 95/46 na podlagi zakonitih in nujnih razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, kadar koli ugovarja obdelavi podatkov, ki se nanašajo nanj, razen če nacionalna zakonodaja določa drugače. Pri tehtanju, ki se mora opraviti v okviru navedene točke (a) prvega odstavka člena 14 se tako lahko natančneje upoštevajo vse okoliščine konkretne zadevne osebe. Kadar obstaja utemeljen ugovor, obdelava, ki jo uvede upravljavec, ne sme več vključevati teh podatkov.

Zadevna oseba lahko zahteve iz členov 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 naslovi neposredno na upravljavca, ki mora nato ustrezno presoditi, ali so utemeljene, in če je treba, ustaviti obdelavo zadevnih podatkov. Če upravljavec na podlagi teh zahtev ne ukrepa, se lahko zadevna oseba obrne na nadzorni ali sodni organ, da opravita potrebno preverjanje in temu upravljavcu naložita konkretne ukrepe.

V zvezi s tem je treba poudariti, da je iz člena 28(3) in (4) Direktive 95/46 razvidno, da vsak nadzorni organ obravnava zahtevke, ki jih je vložila katera koli oseba v zvezi z varstvom svojih pravic in svoboščin glede obdelave osebnih podatkov, ter da se mu podelijo preiskovalna pooblastila in učinkovita pooblastila za posredovanje, na podlagi katerih lahko med drugim odredi blokiranje, izbris ali uničenje podatkov ali začasno oziroma dokončno prepoved take obdelave.

Določbe Direktive 95/46, ki urejajo pravice zadevne osebe, kadar ta pri nadzornem ali sodnem organu vloži zahtevo, kot je ta, ki je predmet postopka v glavni stvari, je treba razlagati in uporabiti ob upoštevanju teh ugotovitev.

V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da lahko, kot je bilo ugotovljeno v točkah od 36 do 38 te sodbe, obdelava osebnih podatkov, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki jo izvede upravljavec iskalnika, bistveno vpliva na temeljne pravice spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, če se iskanje s tem iskalnikom izvede na podlagi imena fizične osebe, ker navedena obdelava vsakemu internetnemu uporabniku omogoči, da na podlagi seznama zadetkov dobi strukturiran pregled na internetu dostopnih informacij o tej osebi, ki se lahko z več vidikov nanašajo na njeno zasebno življenje in ki jih brez navedenega iskalnika ne bi bilo mogoče povezati ali pa bi jih bilo zelo težko povezati, in tako sestavi bolj ali manj podroben profil te osebe. Poleg tega je učinek poseganja v navedene pravice zadevne osebe še večji zaradi pomembne vloge interneta in iskalnikov v sodobni družbi, saj so zaradi njih informacije, vsebovane na takem seznamu zadetkov, vseprisotne.

Zaradi potencialne teže tega poseganja je treba ugotoviti, da to ne more biti upravičeno zgolj zaradi gospodarskega interesa, ki ga ima upravljavec iskalnika pri tej obdelavi. Vendar ker bi izbris povezav s seznama zadetkov lahko glede zadevne informacije vplival na legitimen interes potencialno zainteresiranih internetnih uporabnikov, da lahko dostopijo do nje, je treba v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, najti pravično ravnotežje med drugim med tem interesom in temeljnimi pravicami te osebe v smislu členov 7 in 8 Listine. Čeprav pravice zadevne osebe, ki so varovane s tema členoma, na splošno prevladajo nad navedenimi interesi internetnih uporabnikov, pa je to ravnotežje lahko v posebnih primerih odvisno od narave zadevne informacije, od tega, kako občutljiva je za zasebnost zadevne osebe, in od interesa javnosti, da razpolaga s to informacijo, ki je lahko med drugim odvisen od vloge, ki jo ima ta oseba v javnem življenju.

Nadzorni ali sodni organi lahko na podlagi presoje pogojev uporabe členov 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46, ki jo morajo opraviti, kadar prejmejo zahtevo, kot je ta v postopku v glavni stvari, navedenemu upravljavcu odredijo, naj s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstrani povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo podatke, ki se nanašajo na to osebo, ne da bi se s tako odredbo predpostavljalo, da se to ime ali te informacije na podlagi odločitve izdajatelja ali odredbe teh organov predhodno ali sočasno izbrišejo s spletne strani, na kateri so bile objavljene.

Ker se, kot je bilo ugotovljeno v točkah od 35 do 38 te sodbe, obdelava, ki se izvede v okviru dejavnosti iskalnika, razlikuje od obdelave, ki jo izvedejo izdajatelji spletnih mest, in dodatno vpliva na temeljne pravice zadevne osebe, mora upravljavec tega iskalnika, ki je odgovoren za to obdelavo, v okviru svoje odgovornosti, pristojnosti in zmožnosti zagotoviti, da ta obdelava izpolnjuje zahteve Direktive 95/46, tako da ima lahko varstvo, ki ga ta direktiva zagotavlja, polni učinek.

V zvezi s tem je treba poudariti, da ob upoštevanju tega, da se informacije, objavljene na enem spletnem mestu, lahko replicirajo tudi na drugih mestih, in ker za osebe, odgovorne za njihovo objavo, ne velja vedno zakonodaja Unije, učinkovitega in popolnega varstva zadevnih oseb ne bi bilo mogoče zagotoviti, če bi morale te osebe najprej ali sočasno doseči, da izdajatelj spletnega mesta informacije, ki se nanašajo na njih, izbriše.

Poleg tega je mogoče, da je obdelava, ki jo opravi izdajatelj spletne strani in pri kateri se objavijo informacije o fizični osebi, v nekaterih okoliščinah izvedena „zgolj v novinarske namene“ in je tako na podlagi člena 9 Direktive 95/46 lahko izvzeta iz zahtev, določenih v tej direktivi, medtem ko to ni mogoče za obdelavo, ki jo izvede upravljavec iskalnika. Mogoče je torej, da zadevna oseba v nekaterih okoliščinah pravice iz člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 uveljavlja proti upravljavcu, ne pa proti izdajatelju navedene spletne strani.

Nazadnje, ugotoviti je treba ne le, da razlog, ki na podlagi člena 7 Direktive 95/46 upravičuje objavo osebnega podatka na spletnem mestu, ni nujno enak razlogu, ki se uporabi za dejavnost iskalnikov, ampak tudi, da je, kadar je razlog enak, rezultat uravnoteženja zadevnih interesov, ki ga je treba opraviti na podlagi členov 7(f) in 14, prvi odstavek, (a) te direktive, lahko različen glede na to, ali gre za obdelavo, ki jo izvede upravljavec iskalnika, ali obdelavo, ki jo izvede izdajatelj te spletne strani, glede na to, da so lahko legitimni interesi, ki upravičujejo obdelavo, različni ter da posledice teh obdelav na zadevne osebe in zlasti na njihovo zasebno življenje niso nujno enake.

Vključitev spletne strani in na njej vsebovanih informacij, ki se nanašajo na posamezno osebo, v seznam zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena te osebe, ki bistveno olajša dostopnost teh informacij vsem internetnim uporabnikom, ki iščejo informacije o zadevni osebi, in ki lahko bistveno pripomore k širjenju navedenih informacij, lahko pomeni hujše poseganje v temeljne pravice do zasebnosti zadevne osebe kot objava, ki jo izvede izdajatelj te spletne strani.

Na podlagi zgoraj navedenega je treba na drugo vprašanje, točki (c) in (d), odgovoriti, da je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb, in če so pogoji iz teh določb dejansko izpolnjeni, s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo informacije, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.

Predložitveno sodišče se je tudi spraševalo, ali je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da lahko zadevna oseba od upravljavca iskalnika zahteva, naj s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, odstrani povezave na spletne strani, ki so jih zakonito objavile tretje osebe in ki vsebujejo resnične informacije o njej, ker bi bila lahko zaradi teh informacij oškodovana ali pa želi, da bi bile te informacije po določenem času „pozabljene“.

Na podlagi navedenega je v okviru presoje takih zahtev, vloženih zoper obdelavo, kot je ta v postopku, ki je predmet postopka v glavni stvari, treba med drugim ugotoviti, ali ima zadevna oseba pravico zahtevati, da informacija, ki se nanaša nanjo, zdaj ni več povezana z njenim imenom v seznamu zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena. V zvezi s tem je treba poudariti, da ugotovitev obstoja take pravice ni odvisna od tega, ali vključitev zadevne informacije na seznam zadetkov zadevni osebi povzroča škodo.

Ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, je treba ugotoviti, kot je razvidno med drugim iz točke 81 te sodbe, da imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da navedeno informacijo najde z iskanjem na podlagi imena te osebe. Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je zaradi posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.

Glede okoliščine, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na to, da so na seznamu zadetkov, ki ga internetni uporabnik dobi, ko z Google Search izvede iskanje na podlagi imena zadevne osebe, vključene povezave na strani spletnih arhivov dnevnika, ki vsebujejo obvestila, v katerih je omenjeno ime te osebe, in ki se nanašajo na nepremičninsko dražbo v zvezi s postopkom izvršbe zaradi neplačila socialnih prispevkov, je treba ugotoviti, da ima zadevna oseba glede na občutljivost informacij iz teh objav za njeno zasebno življenje in glede na to, da so bila obvestila prvič objavljena pred 16 leti, pravico, da te informacije prek takega seznama niso več povezane z njenim imenom. Ker se zdi, da v obravnavanem primeru ni posebnih razlogov, s katerimi bi bil utemeljen prevladujoč interes javnosti, da ima v okviru takega iskanja dostop do teh informacij, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, lahko zadevna oseba torej na podlagi členov 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 zahteva izbris navedenih povezav s seznama zadetkov.

Iz navedenih preudarkov je razvidno, da je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 razlagati tako, da je treba v okviru presoje pogojev za uporabo teh določb med drugim ugotoviti, ali ima zadevna oseba pravico, da zadevna informacija, ki se nanaša nanjo, zdaj ni več povezana z njenim imenom prek seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, pri čemer ugotovitev obstoja take pravice ni odvisna od tega, da vključitev zadevne informacije na seznam zadetkov tej osebi povzroča škodo. Ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da do navedene informacije dostopi z iskanjem na podlagi imena te osebe. Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je zaradi posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.

Iz teh razlogov je Sodišče Evropske Unije (veliki senat) razsodilo:

1. Člen 2(b) in (d) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je treba razlagati tako, da se po eni strani dejavnost iskalnika, ki poišče informacije, ki jih objavijo ali postavijo na internet tretje osebe, jih samodejno indeksira, začasno shrani in končno da na voljo internetnim uporabnikom po prednostnem vrstnem redu, šteje za „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu tega člena 2(b), če te informacije vsebujejo osebne podatke, in da se po drugi strani družba, ki iskalnik upravlja, šteje za „upravljavca“ navedene obdelave v smislu navedenega člena 2(d).
2. Člen 4(1)(a) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v okviru dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice v smislu te določbe, če upravljavec iskalnika v eni od držav članic ustanovi podružnico ali hčerinsko družbo, ki se ukvarja s trženjem in prodajo oglasnega prostora na iskalniku, katerega dejavnost je usmerjena k prebivalcem tiste države članice.
3. Člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic iz teh določb, in če so pogoji iz teh določb dejansko izpolnjeni, s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe in ki vsebujejo podatke, ki se nanašajo na to osebo, tudi če to ime ali te informacije niso predhodno ali sočasno izbrisane s teh spletnih strani in tudi če je – če gre za tak primer – njihova objava na navedenih straneh sama po sebi zakonita.
4. Člena 12(b) in 14, prvi odstavek, (a) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da je treba v okviru presoje pogojev za uporabo teh določb med drugim ugotoviti, ali ima zadevna oseba pravico, da zadevna informacija, ki se nanaša nanjo, zdaj ni več povezana z njenim imenom prek seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi njenega imena, pri čemer ugotovitev obstoja take pravice ni odvisna od tega, da vključitev zadevne informacije na seznam zadetkov tej osebi povzroča škodo. Ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da do navedene informacije dostopi z iskanjem na podlagi imena te osebe. Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je zaradi posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.