Čeprav imajo sodobni avtomobili že vgrajene naprave za prostoročno telefoniranje, se marsikateremu vozniku pogosto zgodi, da med vožnjo (hote ali nehote) pograbi telefon in ga uporablja. To je v nasprotju s pravili o varni vožnji, saj Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 3. odstavku 35. člena določa, da sme voznik med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje.

Zanimivo je, da ZPrCp ne vsebuje določila, ki ga je vseboval stari zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) -  ta je določal, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.). Po aktualni zakonodaji je zapovedano za voznika, da se med vožnjo vzdrži vseh ravnanj, ki bi zmanjševala njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

Problem pa nastane v praksi, kjer se je izkazalo, da je tanka meja med držanjem določene naprave ali njeno uporabo. O tem je odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v sodbi opr. št. IV Ips 26/2023 odločilo, da zgolj držanje mobilnega telefona med vožnjo ne pomeni njegove uporabe in zato ne izpolnjuje zakonskih znakov prekrška.

V tem konkretnem primeru je bil storilec kaznovan s plačilnim nalogom zaradi domnevnega prekrška po prvem in petem odstavku 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Policist je vozniku očital uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Kazen je vključevala 250 evrov globe in 3 kazenske točke. Storilec je uporabil pravna sredstva, vendar je okrajno sodišče njegovo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo, enako pa je storilo tudi pritožbeno sodišče z njegovo pritožbo.

Zanimivo je, da je bila Vrhovna državna tožilka tista, ki je nato vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, z navedbami, da zgolj držanje telefona ne pomeni njegove uporabe in da v opisu dejanja niso podani vsi zakonski znaki prekrška.

Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču državne tožilke in presodilo, da zakon jasno prepoveduje uporabo mobilnega telefona med vožnjo, ne pa zgolj njegovega držanja. Ključni argument sodišča je bil, da je zakonodajalec želel sankcionirati dejanja, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost obvladovanja vozila, pri čemer držanje telefona samo po sebi ne pomeni takšnega zmanjšanja.

Sodišče je zato razveljavilo prejšnje sodbe in postopek o prekršku ustavilo, s čimer je tudi določilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

Ta sodba prinaša pomembno razlago prometne zakonodaje in postavlja jasnejše meje pri ugotavljanju prekrškov v zvezi z mobilnimi telefoni med vožnjo. Kljub temu pa vozniki ostajajo dolžni upoštevati varnostne predpise in se izogibati kakršnimkoli dejanjem, ki bi lahko zmanjšala njihovo pozornost med vožnjo.

Vprašanje je, kako bodo policisti, ki bodo kontrolirali promet, sedaj preverjali, ali je voznik med vožnjo telefon uporabljal na način, ki je zmanjšalo njegovo sposobnost obvladovanja vozila, ali ga je samo držal, kar pa ni imelo vpliva na vožnjo.