Pomen načela vestnosti in poštenja pri sklicu skupščine družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se osredotoča na pravilnost postopkov pri obveščanju družbenikov, vpisanih v sodni register. V sklepu Vrhovnega sodišča RS je bilo potrjeno, da vpis družbenika v sodni register po spremembi 482. člena ZGD-1 ni konstitutiven, temveč gre za izpodbojno domnevo. To pomeni, da korporacijske pravice niso vezane izključno na vpis v sodni register, ampak že na pravni posel prenosa deleža, če je družba o tem obveščena.

Po sklepu Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 17/2021 z dne 24. avgusta 2021, ki je sledil večinskemu stališču pravne teorije,[1] velja, da vpis družbenika v sodni register tudi po spremembi 482. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)[2] z novelo ZGD-1I,[3] ni konstitutiven, in da gre pri spremenjeni določbi 482. člena ZGD-1 za (izpodbojno) domnevo. Kljub tej odločbi Vrhovnega sodišča RS so se v zvezi s tem vprašanjem in vprašanjem koga šteti za družbenika, v poslovni praksi odpirala nova vprašanja, zato je nedavno sledil sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 22/2023 z dne 9. aprila 2024, ki je obravnaval revizijsko vprašanje povezano z v sodni register vpisanimi družbeniki, ki so bili mrtvi in je o tem dejstvu bila družba seznanjena po sklicu skupščine in še pred njenim zasedanjem.  Ob razlagi 482. in 509. člena ZGD-1 se je Vrhovno sodišče RS v svoji obrazložitvi (ponovno) naslonilo na načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika - OZ).[4]

Pomen načela vestnosti in poštenja pri sklicu skupščine družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se osredotoča na pravilnost postopkov pri obveščanju družbenikov, vpisanih v sodni register. V sklepu Vrhovnega sodišča RS (III Ips 17/2021) je bilo potrjeno, da vpis družbenika v sodni register po spremembi 482. člena ZGD-1 ni konstitutiven, temveč gre za izpodbojno domnevo. To pomeni, da korporacijske pravice niso vezane izključno na vpis v sodni register, ampak že na pravni posel prenosa deleža, če je družba o tem obveščena.

V novem sklepu Vrhovnega sodišča (III Ips 22/2023) je bilo obravnavano vprašanje, ali je skupščina pravilno sklicana, če sta v register vpisana družbenika že umrla, vendar družba za njuno smrt ob sklicu še ni vedela. Sodba se je oprla na načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ki zahteva, da se v takih primerih ne upoštevajo zgolj formalnosti, temveč se presoja tudi dejansko stanje. Sodišče je poudarilo, da zgolj zanašanje na sodni register ni dovoljeno, zlasti če bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja ter omogočilo zlorabe.

To načelo nalaga poslovodstvu, da ravna v dobri veri in odgovorno presoja, koga vabiti na skupščino, kar še posebej velja v primerih, ko pride do sprememb po sklicu, kot so smrt ali preselitev družbenikov.

* Gre za kratek povzetek dela članka odvetnika Žiga Cvetka, Pomen načela vestnosti in poštenja pri sklicu skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, v: Pravna praksa, št. 31-32, 2024, str. 6-8, ki je generiran na podlagi odgovora, pridobljen s pomočjo umetne inteligence ChatGPT (OpenAI), dne 10. 9. 2024.