Podaljšanje prepovedi približevanja po 61. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije je v neskladju z ustavo

Policija ima v skladu s 60. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), če utemeljeno sumi, da je nekdo (kršitelj) storil kaznivo dejanje in obstajajo razlogi za sum, da bo ta oseba ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, možnost zoper kršitelja odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oz. določeni osebi (oškodovancu) za 48 ur.

Oct, 6 2021

Policija ima v skladu s 60. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), če utemeljeno sumi, da je nekdo (kršitelj) storil kaznivo dejanje in obstajajo razlogi za sum, da bo ta oseba ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, možnost zoper kršitelja odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oz. določeni osebi (oškodovancu) za 48 ur.

Policija odredi prepoved približevanja določenemu kraju oz. osebi takoj ustno, naknadno pa v roku največ šestih ur še pisno. Policija je dolžna odredbo nemudoma poslati v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi (v roku največ 24 ur).

Če preiskovalni sodnik prepoved približevanja določenemu kraju oz. osebi potrdi, lahko ukrep izreče za čas do 15 dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Preiskovalni sodnik nato tudi vroči odločbo kršitelju, ki ima zoper odločitev preiskovalnega sodnika pravico do pritožbe.

Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi bila takšna ureditev (60. člen ZNPPol) neskladna z Ustavo, četudi kršitelj nima možnosti pred izdajo odločbe podajati svojih navedb in predlagati razbremenilnih dokazov. Določilo 60. člena ZNPPol sicer ne predvideva kontradiktornosti postopka, vendar je Ustavno sodišče ocenilo, da to ni potrebno, ker je glede na naravo in namen ukrepa prepovedi približevanja kontradiktornost sodnega odločanja po 60. členu ZNPPol nujno omejena s hitrostjo in učinkovitostjo, ki se zahtevata zanj. Ukrep lahko namreč doseže svoj namen le, če je odločitev sprejeta hitro.

Drugačen pa je namen postopka sodnega odločanja o predlogu za podaljšanje odrejenega ukrepa po 61. členu ZNPPol, ki je v nadaljnjem zagotavljanju varnosti oškodovanca po interventni odstranitvi povzročitelja nasilja iz njegovega okolja. Po dosedanji ureditvi kršitelj nima nobene možnosti, da se izjavi o zadevi, da navaja dejstva ter predloži dokaze v svojo korist in da se izjavi o navedbah in dokazih, ki ga bremenijo.

Kršitelju po dosedanji ureditvi ni potrebno vročiti izvoda predloga oškodovanca za podaljšanje ukrepa (skupaj z dokazi). Takšna ureditev pa je ustavnopravno sporna. Ukrep se sme podaljšati za skupno največ 60 dni, kar po oceni Ustavnega sodišča pomeni možnost intenzivnega posega v pravice kršitelja.

Kršitelj ima po dosedanji ureditvi sicer pravico v roku treh dni vložiti pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe (pritožba ne zadrži izvršitve), vendar je ob pozornem tehtanju pravic obeh (kršitelja in oškodovanca) Ustavno sodišče ugotovilo, da je pri podaljšanju prepovedi približevanja potrebno upoštevati kršiteljeve pravice do izjave, enakega varstva pravic ter pravice do sodnega varstva in da je dosedanja ureditev v 61. členu ZPPol v neskladju z Ustavo (odločba številka Up-26/19-31, U-I-227/19-22 z dne 2.9.2021).

 

Dokler ugotovljeno neskladje ne bo odpravljeno, je preiskovalni sodnik v postopku odločanja o predlogu za podaljšanje ukrepa približevanja po 61. členu ZPPol dolžan vročiti kršitelju predlog oškodovanca, s katerim ta predlaga podaljšanje prepovedi približevanja. Kršitelji se bodo s tem imeli možnost že med postopkom morebitnega podaljšanja ukrepa prepovedi približevanja pravico seznaniti s predlogom in dokazi oškodovanca ter podajati svoje navedbe in predlagati dokaze v svojo obrambo.

Takšno postopanje pa ne izključuje varstva oškodovancev, saj je njihova varnost zagotovljena že na podlagi 60. člena ZPPol, ko je kršitelj urgentno odstranjen iz okolja oškodovanca (za največ 15 dni). Pri presoji utemeljenosti in potrebnosti ter nujnosti podaljšanja takšnega ukrepa (do največ 60 dni) pa je ustavnopravno pravilno oz. pravilneje, da se upoštevajo in natančno proučijo tudi navedbe in dokazi kršitelja.

Ali bo takšna ureditev zgolj sama sebi namen ali pa bo prinesla tudi vsebinske spremembe, pa bo pokazala šele sodna praksa.

Želim pravni nasvet
0{{step+1}}.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Hvala vam za zaupanje
Kontaktirali vas bomo v kratkem

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drivegreen