Državni zbor RS je spomladi 2014 sprejel nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), njegove bistvene določbe, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo, pa bodo v veljavo stopile šele z novim letom (2015). Osebno dopolnilno delo je sedaj urejeno v skladu z načelom »vsako delo šteje«, opravljalo pa se ga bo lahko na podlagi t.i. vrednotnic. Kot osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela. Tisti, ki bo hotel opravljati osebno dopolnilno delo, se bo moral prijaviti na javno agencijo AJPES, ki bo vodila seznam vseh, ki bodo opravljali osebno dopolnilno delo. Delo se bo opravljalo na podlagi vrednotnic, s katerimi se uvaja vavčerski sistem.
Državni zbor RS je spomladi sprejel nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), njegove bistvene določbe, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo, pa bodo v veljavo stopile šele z novim letom (2015). Osebno dopolnilno delo je sedaj urejeno v skladu z načelom »vsako delo šteje«, opravljalo pa se ga bo lahko na podlagi t.i. vrednotnic.
Tisti, ki bo hotel opravljati osebno dopolnilno delo, se bo moral prijaviti na javno agencijo AJPES, ki bo vodila seznam vseh, ki bodo opravljali osebno dopolnilno delo. Delo se bo opravljalo na podlagi vrednotnic, s katerimi se uvaja vavčerski sistem. Vrednotnico bo mogoče pridobiti preko portala e-uprava ali pa jo bodo ljudje lahko prevzeli osebno na bližnji upravni enoti. Vrednotnica bo veljala za koledarski mesec, naročnik ali izvajalec umetnostni obrti bo moral za vrednotnico poskrbeti pred začetkom opravljanja dela.
Kot osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela.[1] Takšna dela se lahko opravljajo samo, če ˝delodajalec˝ ni pravna oseba ali samozaposlena oseba. V teh primerih bo moral vrednotnico (oziroma vavčer) kupiti tisti, ki bo delo naročil, saj bo slednji tudi zavezanec za plačilo prispevkov.
Za osebno dopolnilno delo pa se šteje tudi izdelovanje domačih in umetnostnih obrti, drugi izdelki, za katere se uporabljajo tradicionalni postopki ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. V teh primerih bo moral vrednotnico (oziroma vavčer) kupiti tisti, ki bo takšno delo izvajal, saj bo hkrati tudi sam zavezanec za plačilo prispevkov.
Pri tem se opozarja, da je po zakonu pogoj, da se izdelava izdelkov domače in umetne obrti iz navedenih materialov, šteje za osebno dopolnilno delo, predhodno pridobljeno pozitivno mnenje strokovne komisije Obrtne zbornice Slovenije, da je določen izdelek predmet domače in umetne obrti. Izdelki domače oziroma umetne obrti morajo biti označeni z nalepko ali obešanko z napisom, da je to izdelek domače ali umetne obrti.
Strokovna komisija Obrtne zbornice namreč v skladu s 15. členom Obrtnega zakona redno preverja kakovost izdelkov domače in umetne obrti, ki so v prodaji, in ob dvomu o izpolnjevanju meril ponovno uvede postopek za oceno izdelka.
Delo po t.i. vavčerskem sistemu bodo lahko opravljale tudi osebe, ki sicer niso pokojninsko in invalidsko zavarovane ali ne dobivajo pokojnine, saj bodo po tem novem sistemu zavarovane na podlagi plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na posamezno vrednotnico bo po novem v primeru t.i. vavčerskega sistema znašala 7 EUR ter dodatna 2 EUR za zdravstveno zavarovanje. Takšen pavšalni znesek se bo vplačal mesečno, posledično pa bo takšna oseba tudi ustrezno zavarovana. Finančna uprava pojasnjuje, da bodo s plačilom vrednotnice v znesku 9 EUR za tistega, ki opravlja osebno dopolnilno delo, plačani prispevki za socialno varnost.
Osebno dopolnilno delo bo omejeno glede na prihodke. Prihodek v posameznem polletju ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu. Evidenco o tem bo vodil DURS, vsak posameznik pa bo moral polletno poročati na DURS o doseženem prihodku najkasneje do 10. dne v mesecu po preteku polletnega obdobja. Pri višjih zaslužkih bo moral podjetnik registrirati dejavnost.
Podatek o povprečni mesečni neto plači v letu 2014 bo izračunan v prvih mesecih leta 2015. V letu 2013 je povprečna mesečna neto plača znašala 997,01 EUR, približno enaka pa bo povprečna mesečna plača tudi v letu 2014, kar pomeni, da bo posameznik v 6 mesecih z osebnim dopolnilnim delom lahko zaslužil največ do okoli 3000 EUR neto.
[1] Npr. občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih na primer spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd. ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način.