V Sloveniji se zaradi dalj časa trajajoče ekonomske krize in navkljub pomoči države preko socialnih transferjev srečujemo s povečanjem števila družin in posameznikov, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Kljub zavestni odločitvi nosilcev političnega odločanja, da se zaščiti socialno najbolj ranljiv del populacije (tiste z najnižjimi dohodki ali brez dohodkov in najbolj prikrajšane), so se razmere za določene skupine prebivalstva močno poslabšale. Učinki krize so izčrpali ljudi in v veliki meri zmanjšali njihov potencial vrnitve na trg dela in aktivno reševanje njihovih slabih življenjskih pogojev.

Učinkovitost sistema socialnih transferjev z vidika zmanjševanja tveganja revščine je v Sloveniji primerjalno gledano relativno visoka. Število upravičencev do denarne socialne pomoči vsako leto narašča, to pa je zagotovo posledica dalj časa trajajoče gospodarske krize, v kateri se je število dolgotrajno brezposelnih oseb precej povečalo. Vse večje število upravičencev do denarne socialne pomoči je tudi posledica sprememb zakonodaje socialnih transferjev, ki so bile izvedene v času krize.

Trend naraščanja upravičencev do denarnih socialnih pomoči se bo zaustavil in znižal šele s povečevanjem delovno aktivnih in zaposlovanja ter uvedbo učinkovitih ukrepov socialne aktivacije, ki bo osebe najbolj oddaljene od trga dela ponovno približala k le-temu.

Država se je zaradi znakov gospodarskega oživljanja, gospodarske rasti, zmanjševanja brezposelnosti in možnosti novih naložb, tudi na socialnem področju, ki jih prinaša nova finančna perspektiva, odločila, da je treba državljankam in državljanom, ki so trenutno v najhujši materialni in socialni stiski, po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, pomagati in jim z nekaterimi ukrepi s hitrim učinkom omogočiti, da se ponovno postavijo na svoje noge in izstopijo iz začaranega kroga revščine in socialne izključenosti.

Postopek osebnega stečaja, ki vsebuje odpust obveznosti, je prepočasen, da bi veliki večini zgoraj izpostavljenih državljank in državljanom lahko pomagal v tem trenutku.

Zakonodajalec je prepričan, da je tem državljanom potrebno pomagati na način, da se jim odpiše dolgove, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma rednih življenjskih stroškov, pri čemer je treba zagotoviti pogoje, da pri tem ne bodo dodatno obremenjeni tako upniki, ki bodo dolgove odpisali, kot tudi dolžniki.

Namen oziroma cilj zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD) je zagotoviti pogoje za hitro ukrepanje in takojšnjo pomoč tistim družinam in posameznikov, ki nujno potrebujejo podporo in pomoč.

ZPIUOD temelji na načelu socialne pravičnosti, saj v skladu s ciljem zakona omogoča odpis dolgov z nujno določitvijo posebne davčne ureditve, državljankam in državljanom, ki so trenutno v najhujši materialni in socialni stiski, s čimer bi jim omogočili oziroma dali možnosti za nov začetek in aktivacijo.

Zakon ureja posebno davčno obravnavo odpisov dolgov na podlagi sporazuma, ki ga sklene predlagateljem zakona in upniki, ki bodo prostovoljno pristopili k sporazumu, saj želi zakonodajalec zasledovati načelo prostovoljnosti in družbene odgovornosti, s čimer bodo lahko pravne osebe kot upniki prispevale k boljšemu stanju v družbi in pripomogle k reševanju družbenih problemov.

V zakonu so določene okoliščine oziroma pogoji, za katere velja posebna davčna obravnava, tako so jasno opredeljeni tudi dolžniki, in sicer so to prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, določeni prejemniki otroškega dodatka, kot tudi osebe, katerih dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Tako se s predlogom zakona zasleduje tudi načelo sorazmernosti.

Kot predvideva zakon, so upravičenci do odpusta obveznosti vsi dolžniki, ki so bili kadarkoli med 1. januarjem in 30. junijem 2015 prejemali denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek, dodatek za nego ali dodatek za veliko družino.

Odpisati bo mogoče dolgove, ki izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov (za ogrevanje, elektriko, plin, vodo, komunalo, obratovalne stroške),. dolgove dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neplačane davčne obveznosti, neplačila vrtcev in šolske prehrane, stroške bančnih storitev, vendar le, če je dolg nastal pred 30. decembrom 2013, da že teče izvršilni postopek, da je upnik podpisnik sporazuma o odpisu dolgov.

Obrazec za odpis je mogoče dobiti na spletni strani www.paketpomoci.si, na Rdečem križu, Karitas, ZPM, CSD, FURS, pri nekaterih upnikih,…

Posebej gre zapisati opozorilo, da noben upnik ni dolžan izbrisati terjatev. Zakonodajalec je predvidel, da bodo posamezni upniki, ki bodo razumeli situacijo, prostovoljno podpisali ustrezen sporazum. Upnikovi presoji je prepuščeno, ali bo odpisal dolg, ki je nastal do 31. decembra 2013, v celoti ali deloma in do kakšne višine. Med upnikom in dolžnikom bo v vsakem primeru sklenjen poseben dogovor, v katerem bo zapisana tudi višina odpisanega dolga.

(povzeto po www.mdzss.si)