Državni zbor je 18.11.2021 sprejel Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju: ZOKIPOSR ali zakon). Zakon določa pravico do povračila škode družbenikom izbrisanih družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Spomnimo, leta 1999 je državni zbor sprejel ZFPPod, ki je v četrtem odstavku 27. člena v primerih izbrisa iz sodnega registra določal, da so družbeniki podali notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti. Na tej podlagi je odgovornost za plačilo obveznosti izbrisanih družb prešla na družbenike, ki so odgovarjali neomejeno za obveznosti kapitalskih družb.

Navedeno ne glede na to, da osnovni koncept kapitalskih družb temelji na tem, da za obveznosti družbe, odgovarja družba sama. Razen izjemoma in pod v ZGD-1 določenimi pogoji na podlagi spregleda pravne osebnosti, odgovarja za obveznosti družbe družbenik te družbe. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je v šestem odstavku 442. člena uzakonil rešitev, da aktivni družbeniki upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti izbrisane družbe.

Šele z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) je prenehala neomejena odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane kapitalske družbe. Slednje velja samo za primere, ko je bila družba izbrisana po uveljavitvi ZPUOOD, ni pa ta zakon reševal položaja družbenikov predhodno izbrisanih družb, katerim je že nastala škoda.[1] Z namenom odprave škode družbenikom izbrisanih družb je bil ZOKIPOSR sprejet in se je začel uporabljati 15. 12. 2021.

Na podlagi ZOKIPOSR so do povračila škode upravičeni družbeniki, delničarji, njihovi dediči ali druge osebe s pravnim interesom, na katere so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 po določbah ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe (v nadaljevanju: upravičenci).

Za upravičenost do povračila škode mora upravičenec izkazati enega izmed naslednjih dveh pogojev:

- da je v predpisanem roku izvedel v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogel ali moral preprečiti ali

- da na poslovanje družbe ni mogel vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljal v predhodnih postopkih ali je bilo njegovo uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imel pooblaščenega odvetnika.

Upravičenec lahko uveljavlja škodo, ki predstavlja:

- znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe,

- vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe in

- izgubo dohodkov v trajanju največ 1 leta zaradi izbrisa družbe.

Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi posledic izbrisa se lahko plača v obliki denarne odškodnine, vračila premičnega in nepremičnega premoženja ali vrednostnih papirjev. Pri čemer pri vračilu premoženja veljajo določene omejitve povezane z lastništvom tega premoženja. Upravičencem pa ni mogoče uveljavljati nepremoženjske škode za duševne bolečine, škode zaradi izgubljene podjetniške možnosti (izgubljenega dobička) ali kakršne koli druge posredne škode, ki je nastala zaradi izbrisa.

Odškodnina je omejena na 60 odstotkov ugotovljene višine škode. Razen, če je za poplačilo obveznosti, ki so prešle na upravičenca po izbrisu družbe iz sodnega registra, bila prodana hiša ali stanovanje, v kateri je upravičenec prebival. V tem primeru je upravičen do povračila 100 odstotkov vrednosti nepremičnine. Če je upravičencu že bila pravnomočno priznana odškodnina za isto škodo v sodnem ali kateremkoli drugem postopku, se odškodnina zmanjša.

Če je upravičencu v sodnem ali kateremkoli drugem postopku bila določena višja denarna odškodnina, kot bi mu bila določena v postopku po ZOKIPOSR, se zahteva zavrne. Zakon določa tudi dinamiko plačil in obveznost obročnega plačila škode, ki presega 25.000,00 EUR.

Pomembna je tudi določba, da se izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Od izplačil, izplačanih po tem zakonu, se dohodnina ne plača. Za primer, da odškodnino uveljavlja dedič upravičenca pa se plača davek skladno z zakonom, ki ureja davek na dediščine.

ZOKIPOSR ureja tudi položaj upnikov izbrisanih družb oz. družbenikov izbrisanih družb. Na podlagi ZOKIPOSR se šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil, ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev.

Takšna ureditev je izrazito v interesu upnikov, saj so dobili najboljšega dolžnika, državo, in bodo dobili poplačane svoje nesporne terjatve v celoti. Pri čemer pa ZOKIPOSR ne ureja položaja upnikov, ki nimajo pravnomočnega izvršilnega naslova. Zato je nejasno, kaj je z upniki, ki ne razpolagajo s pravnomočnim izvršilnim naslovom, so pa sprožili ustrezne postopke za izterjavo svojih terjatev.[2]

Nejasno je tudi določilo, da Državno odvetništvo z upnikom sklene sporazum o prevzemu dolga. Pogodba o prevzemu dolga se namreč sklepa med dolžnikom in prevzemnikom, upnik da zgolj svojo privolitev (prim. 427. člen Obligacijskega zakonika). Po mojem mnenju gre za nomotehnično napako, saj je v nadaljevanju iste določbe ZOKIPOSR določeno, da se s sporazumom ugotovi datum izbrisa družbe, določi višina odškodnine (oz. smiselno višina terjatve upnika) ter način in rok plačila.

Postopek za uveljavitev zahtevka upravičenca se prične z vložitvijo predloga za poravnavo pri katerikoli zunanji enoti Državnega odvetništva. Če Državno odvetništvo in upravičenec ne dosežeta sporazuma v 3 mesecih od vložitve predloga, lahko upravičenec vloži tožbo pri pristojnem sodišču.

Zahtevo za povračilo škode je treba vložiti najkasneje v treh letih od uveljavitve ZOKIPOSR, to je do 15.12.2024.