Slovar slovenskega knjižnega jezika termin odklop opredeljuje kot odmik od vsakdanjih misli, skrbi, dejavnosti z namenom telesne, duševne sprostitve: privoščiti si pošten dopustniški, počitniški odklop; hrepeneti po odklopu od vsakdanje rutine / popoln odklop.[1]  Prav slednje pa delavcem ni zagotovljeno, če v času letnega dopusta sredi rajske plaže dobijo opomnik na prejeto pošto ali prihajajoče opravilo.

Z namenom spoštovanja časa delavca, ko ta ne opravlja dela za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in delodajalcu ni na voljo, torej zunaj delovnega časa, prazniki in drugimi dela prostimi dnevi, letnim dopustom, materinskim, očetovskim in starševskim dopustom, kot tudi počitkom, je zakonodajalec v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) uzakonil tako imenovano pravico do odklopa.

Z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) je bilo določeno, da mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev izvajanja pravice do odklopa do 16.11.2024. Kako bo delodajalec pravico do odklopa zagotavljal in tudi kakšna so merila in pogoji za odstop od pravice do odklopa bo delodajalec moral urediti z internim aktom. Navedeno pomeni, da mora delodajalec jasno opredeliti delovna mesta in delo oziroma situacije, ko je delavec delodajalcu kljub pravici do odklopa na voljo. V teh primerih pa predvideti tudi nadomestilo, ki delavec prejme, ker je bil delodajalcu na voljo. Opredeliti mora tudi obveznosti delavca in obveznosti delodajalca povezanih z zagotavljanjem in spoštovanjem pravice do odklopa.

142.a člen ZDR-1 ne daje jasnih navodil kako naj delodajalec zagotovi pravico do odklopa, ampak samo nalaga obveznost sprejetja določenih ukrepov. Pravica do odklopa je določena kot dolžnost delodajalca, saj je predlagano, da delodajalec s pravico do odklopa oziroma s prejetimi pravili internega akta zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, ne bo na razpolago delodajalcu.[2]

Glede na to, da je v 217.a členu ZDR-1 določena globa za primer, da delodajalec ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1 je razumeti, da ukrepi ne morejo biti (samo) »mehke« narave[3] (s politikami ozaveščanja nevarnosti nenehne IKT povezanosti, treningi  in obvladovanjem komunikacij izven delovnih ur (npr. z rednimi opomniki, da sporočila ne terjajo odgovora izven delovnega časa), saj bi se delodajalec težko razbremenil odgovornosti za kršitev pravice do odklopa, če ta sploh ne bi bila jasno definirana in opredeljene izjeme. Ti mehki pristopi so lahko samo dopolnilo jasno definiranih pravil, kaj se  v času pravice do odklopa sme, kaj se ne sme, na kakšen način se sme in kako je to ovrednoteno in kako so posamezne kršitve sankcionirane.

Ne zahteva 142.a člen ZDR-1 pa, da delodajalci sprejmejo ukrepe tehnične narave npr. uvedbo sistema, ki preprečuje ali briše poslano/prejeto elektronsko pošto, zaklene oddaljen dostop do dokumentacije, blokira klice na služben telefon ipd. Navedene pristope je bilo zaslediti v večjih gospodarskih družbah  po Evropi,[4] kot primere iz prakse, ki imajo več tisoč zaposlenih in ne kot nujne ukrepe, ki bi jih morali sprejeti slovenski delodajalci.

V primeru, da bo delavec zatrjeval kršitev pravice do odklopa pri delodajalcu, je delodajalec tisti, ki bo moral dokazati, da ni prišlo do kršitve pravice do odklopa, delavec pa mora samo zatrjevati nastanek kršitve. Dokazno breme v tej zvezi je torej na strani delodajalca, zato je priporočljivo, da je pravica odklopa v internih aktih delodajalca urejena določno in je dolžnostno ravnanje predvidljivo.

V zvezi s kršitvijo pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1 lahko delodajalca doleti plačilo globe, ki za pravno osebo delodajalca znaša od 1.500,00 EUR do 4.000 EUR, z globo od 150,00 do 1.000,00 EUR, pa se lahko kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

Glede na navedeno, da se datum 16. 11. 2024 vztrajno bliža, zato se delodajalcem svetuje, da do navedene materije pristopijo resno in odgovorno ter zadeve pravočasno uredijo v svojih internih aktih.