Novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) je začel veljati 26. januarja 2023. Prinaša številne novosti, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se za nakupe blaga pred tem datumom še vedno uporablja prejšnji Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih novosti novega zakona.

Zavajajoče poslovne prakse

Ena pomembnejših novosti novega ZVPot-1 se nanaša na področje zavajajočih poslovnih praks, ki jih zakon po novem izrecno prepoveduje z namenom večje zaščite ekonomskega interesa potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami podjetij. Kot zavajajočo poslovno prakso zakon šteje situacijo, ko podjetje trži blago v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah in to kljub temu, da se blago med seboj bistveno razlikuje glede na sestavo ali druge značilnosti.

Zakon v okviru zavajajočih poslovnih praks definira tudi zavajajoče opustitve in zavajajoča dejanja. Za prva gre v primerih, kadar podjetje omeji ali izpusti informacije, ki bistveno vplivajo na odločitev potrošnika o sprejemu odločitve o poslu. Gre za to, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi. Za drugo – zavajajoča dejanja, pa zakon šteje tisto poslovno prakso, ki vsebuje napačne oziroma neresnične informacije. 

Napake blaga

Bistvena novost glede na prejšnjo ureditev je tudi v tem, da potrošnik v primeru napake blaga po novem ne more več svobodno izbirati med zahtevkom za popravilo, menjavo izdelka za nov izdelek, sorazmernim znižanjem kupnine ter odstopom od prodajne pogodbe. Po novem zakon potrošnika omejuje in mu določa vrstni red jamčevalnih zahtevkov.

Potrošnik sme tako od prodajalca najprej zahtevati popravilo ali zamenjavo blaga, šele če prodajalec tega ne stori ali če to ni mogoče, ima potrošnik pravico zahtevati sorazmerno znižanje kupnine ali odstopiti od pogodbe ter zahtevati vračilo kupnine. V vsakem primeru ima potrošnik še vedno pravico do povračila škode, ki jo je utrpel zaradi neskladnosti blaga, pri čemer lahko zahteva zlasti povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, prav tako pa tudi škodo, ki je potrošniku nastala, ker blaga zaradi popravila dlje časa ni mogel uporabljati, ali če so v zvezi s popravilom ali zamenjavo povezane druge večje nevšečnosti.

V zvezi z zahtevkom za popravilo ali zamenjavo blaga nov zakon skrajšuje rok, ki je na voljo prodajalcu za popravilo oziroma zamenjavo blaga, in sicer ga iz prejšnjih 45 dni sedaj skrajšuje na 30 dni. Še vedno pa je izjemoma možno podaljšanje roka za dodatnih 15 dni.  

Garancija

Če je do nedavnega veljalo, da lahko potrošnik garancijo uveljavlja bodisi pri proizvajalcu bodisi pri prodajalcu izdelka, kar sicer še vedno velja za izdelke, kupljene pred 26. 1. 2023, pa to po novem ZVPot-1 ni več možno. Po novem se garancija lahko uveljavlja le pri garantu, ki je običajno proizvajalec izdelka, od njega pa sme potrošnik najprej zahtevati odpravo napak, šele če teh proizvajalec v roku 30 dni ne odpravi, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom.

Garancija za brezhibno delovanje se izda za najmanj eno leto, kar je veljajo tudi po prejšnjem ZVPot, medtem pa zakon po novem več ne predpisuje obvezne enomesečne garancije za rabljeno blago. Potrošnikom se zato predlaga, da so pri nakupu rabljenega blaga še posebej previdni, in da pri tem izberejo zanesljivega in preverjenega prodajalca.

Pogodba o dobavi digitalne vsebine

Zakon na novo ureja pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki jo opredeljuje kot pogodbo, s katero se podjetje zaveže, da bo potrošniku dobavilo digitalno vsebino ali storitev, potrošnik pa se zaveže, da bo podjetju plačal kupnino. Med digitalne vsebine se lahko uvrščajo računalniški programi, aplikacije, računalniške igre ipd.

Podjetje je odgovorno za nedobavo in neskladnost digitalne vsebine oz. storitve. V takem primeru je podjetje tisto, ki mora dokazati, da je bila vsebina oz. storitev dobavljena oziroma skladna s pogodbo. V primeru enkratnih dobav za morebitno neskladnost podjetje odgovarja eno leto od dobave, v primeru nepretrgane dobave pa odgovarja za neskladnost, če se ta pokaže v obdobju dobave.

V primeru neskladnosti digitalne vsebine oziroma storitve ima potrošnik pravico od podjetja zahtevati vzpostavitev skladnosti, sorazmerno znižanje kupnine ali odstopiti od pogodbe, vedno pa ima pravico zahtevati tudi povrnitev škode. V primeru, da potrošnik odstopi od pogodbe, je podjetje obvezano potrošniku povrniti vsa opravljena plačila najpozneje v roku 14 dni.