Naknadna vplačila kapitala so zneski, ki jih družbeniki na ustrezni pravni podlagi vplačajo v družbo z omejeno odgovornostjo, pri čemer se s temi vplačili ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki ali poslovni deleži. Lahko so vplačani v denarni ali nedenarni obliki. Ta vplačila spadajo med kapitalske rezerve, zato se tudi na tak način računovodsko evidentirajo. V teh primerih ne gre za posojila, zato se ti zneski ne obrestujejo. Družbeniki lahko zagotovijo financiranje družbe z omejeno odgovornostjo v obliki naknadnih vplačil kapitala, tako da takšna vplačila ne povečajo osnovnega kapitala družbe ali posameznega vložka družbenika, ampak postanejo del kapitalskih rezerv. Družba na ta način postane kapitalsko močnejša.
Družbenik lahko dobi ta kapitalska vplačila tudi vrnjena. Za to morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Do višine vplačanih sredstev njihova vračila niso obdavčena z dohodnino, če pa vračila presežejo vplačila (ker se je je vrnilo vplačilo, povečano za obresti), pa je v presežni vrednosti to vračilo obdavčeno z dohodnino kot dividende.
V skladu z določilom 491. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so lahko v denarni ali nedenarni obliki. Za naknadna vplačila v nedenarni obliki se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 475. člena ZGD-1. Z družbeno pogodbo se lahko določi, da sklep o naknadnih vplačilih sprejmejo družbeniki.
Tak sklep morajo družbeniki sprejeti soglasno na skupščini, ni pa potrebno, da je zapisano v obliki notarskega zapisa. Naknadna vplačila med družbeniki so načeloma sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži (družbeniki se lahko s sklepom dogovorijo tudi drugače), v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek. Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži. Na podlagi sprejetega sklepa, družbeniki vplačajo dogovorjeni znesek, sklep pa je podlaga za računovodsko evidentiranje.
Pod določenimi pogoji pa so zneski naknadnih vplačil kapitala tudi vračljivi. Izplačajo se lahko v določenem času po objavi sklepa o vračilu pri AJPES. V tem smislu velja strožja formalnost kot pri vplačilih. O tem govori 495. člen ZGD-1.
Vračilo se lahko opravi po 3 mesecih od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način na spletni strani AJPES v rubriki Objave gospodarskih družb po ZGD-1. To je formalni pogoj za vračilo naknadnih vplačil kapitala. Tudi za ta sklep ni potrebno, da je zapisan v notarski obliki. Objava pri AJPES se opravi elektronsko, kakor je to zapisano v 11. členu ZGD-1. Izplačilo pred potekom 3 mesecev od objave na AJPES je nično.
Če družbena pogodba ne predvideva naknadnih vplačil kapitala, je potrebno pred sprejetjem sklepa o vplačilu ali vračilu spremeniti družbeno pogodbo.
Pravice in obveznosti v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala spadajo v sklop premoženjskih pravic in obveznosti. To sta dolžnost njihovega vplačila, če je tako določeno v družbeni pogodbi, in upravičenje do vrnitve, če so zanjo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. S to vrsto vplačil se družbena razmerja med družbeniki ne spremenijo.
Zaradi naknadnih vplačil kapitala družbeniki ne pridobijo dodatnih (novih) korporacijskih upravičenj. Družbenikov poslovni delež oziroma njemu pripadajoči skupek korporacijskih upravičenj ostane tudi po izpolnitvi obveznosti dodatnega vplačila kapitala nespremenjen.
Ker so ta vplačila del kapitalskih rezerv, niso posojila, ki bi se obrestovala. Naknadna vplačila so možna v denarni ali nedenarni obliki. Za slednja se smiselno uporabljajo določbe 3. odstavka 475. člena ZGD-1, kjer je določeno vplačilo stvarnih vložkov v družbo z omejeno odgovornostjo. Kot stvarni vložek je mogoče dodeliti premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja, pa tudi denarne terjatve, na primer posojilo družbenika, s katerim ta svoje posojilo družbi pretvori v naknadno vplačilo kapitala. S tem ugasne terjatev družbenika oziroma dolg družbe, saj pride do konverzije dolga v kapital družbe.
Naknadno vplačilo kapitala je kot oblika financiranja družbe bolj fleksibilna, saj omogoča tudi vračilo teh vplačil. Pri vračilih družbenikom pa je v preteklosti večkrat prišlo do davčnih sporov, vse dokler se ni spremenila dohodninska zakonodaja (ZDoh-2) o davčni obravnavi v povezavi z vračili naknadnih vplačil kapitala. Po tej ureditvi vrnjena vplačila do zneska vplačanih niso obdavčena z dohodnino, v presežnem delu pa so obdavčena po pravilih o dohodnini.
ZDoh-2 v 94. členu določa, da se za obdavčljivo odsvojitev kapitala med drugim šteje tudi izplačilo lastniškega deleža v primeru efektivnega zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zato vračilo naknadnih vplačil v obravnavanem primeru ni obdavčeno po ZDoh-2, ker ne predstavlja odsvojitve deleža, ki je predmet obdavčitve po drugem odstavku 93. člena ZDoh-2.
Na podlagi 495. člena ZGD-1 se družbenikom lahko vrnejo vplačana naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi. Tako je zagotovljeno, da se premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, ne izplača družbenikom (1. odstavek 495. ZGD-1).