Tožeča stranka je kot upnica zoper svoja dolžnika začela več izvršilnih postopkov zaradi izterjave njunega dolga. Naknadno je bilo ugotovljeno, da sta dolžnika že v letu 1993 od občine odkupila stanovanje (dolg je nastal zaradi neplačanih obratovalnih in upravljavskih stroškov), ki pa je sicer v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot last občine, saj dolžnika nikoli nista poskrbela za vpisa svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Vrhovno sodišče RS je s sodbo opr. št. II Ips 113/2015 z dne 26.10.2015, ugodilo dopuščeni reviziji tožnika (upravnika večstanovanjskih stavb), ki ga je zastopala naša odvetniška pisarna, in odgovorilo na revizijsko vprašanje, kaj je lahko podlaga tožbi po 5. odstavku 168. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Tožeča stranka je na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vložila tožbo, s katero je s primarnim tožbenih zahtevkom zahtevala vpis lastninske pravice na stanovanju na dolžnika, s podrejenim zahtevkom pa ugotovitev, da sta dolžnika lastninsko pravico na tem stanovanju priposestvovala. Sodišče prve in druge stopnje je oba zahtevka zavrnilo.

Revizijsko sodišče je revizijskim navedbam naše stranke ugodilo. V obrazložitvi sodišče pojasni, da 5. odstavek 168. člena ZIZ določa da lahko upnik, ki nima niti listine primerne za vpis dolžnikove lastnine (v konkretnem primeru na pogodbi o prenosu, podpis prodajalca ni bil notarsko overjen, niti ni bila primerna intabulacija) s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.

Citirano določilo je v ZIZ uvrščeno v poglavje, ki ureja izvršbo na nepremičnine in se nanaša na vprašanje dokaza o dolžnikovi lastnini in sicer takšnega dokaza, da bo sodišče izvršbo na nepremičnino lahko izpeljalo. Določilo 5. odstavka 168. člena ZIZ upniku omogoča, da pridobi listino, ki po vsebini nadomesti pogodbo (odločbo ali pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom).

Smisel 5. odstavka 168. člena ZIZ je torej, da v situaciji, ko je pravna obličnost v nasprotju z že obstoječim materialnopravnim razmerjem, omogoči upniku, da uskladi zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem in se v posledici uspešno poplača iz dolžnikovega nepremičnega premoženja.

Namen določila 168. člena ZIZ je namreč varstvo upnika, pri čemer pa dolžnik ne bo nič prikrajšan, če bo upnik namesto dolžnika uskladil zemljiškoknjižno stanje, zato se 5. odstavek 168. člena ZIZ nanaša tudi na ugotovitveno sodno odločbo o obstoju lastninske pravice, torej na originarno pridobitev lastninske pravice. Ker ne prva ne drugostopenjska odločba v tem konkretnem primeru nista imeli razlogov v zvezi z podrednim zahtevkom (ugotovitev obstoja lastninske pravice dolžnikov) je v tem delu zadevo prvostopenjskemu sodišču vrnilo v ponovno odločanje.

V praksi odločitev pomeni, da v situacijah, ko upnik ne bo razpolagal z listino primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini, bo zahtevek na podlagi 5. odstavka 168. ZIZ lahko temeljil tako na pravno poslovni podlagi kot tudi drugih podlagah (priposestvovanje), ki bi jih lahko sicer prožil tudi sam dolžnik, v kolikor bi to želel doseči sam nasproti zemljiško-knjižnemu lastniku.