Zaradi spremembe v določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki je bila sprejeta marca 2022, bo menjava kmetijskih zemljišča v prihodnje bistveno lažja. Novela ZKZ je med drugim dodala v 45. členu nov stavek, ki se glasi: »Za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno.«. Pred to spremembo zakona menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča ni bila mogoča. To je v praksi pomenilo marsikdaj nepremostljivo oviro, saj je veliko zemljišč takšnih, ki so formalno opredeljena kot gozdna, a v resnici na njih že dolgo ni več gozda, ampak gre za obdelane njive ali travnike. Iz tega razloga bo menjava kmetijskih zemljišč z gozdnimi s sklenitvijo menjalne pogodbe za kmetijska in gozdna zemljišča pogosteje uporabljena.

Drugi odstavek 19. člena ZKZ določa primere, ko za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, odobritev pravnega posla ni potrebna. Točka a) drugega odstavka 19. člena ZKZ med drugim določa, da v primeru, ko gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na podlagi medsebojne menjave kmetijskih zemljišč, odobritev pravnega posla ni potrebna.

ZKZ v prvem odstavku 45. člena določa, da se kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, po tem zakonu šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50 %. Drugi odstavek istega člena določa, da se za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po tem zakonu šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno. V skladu s 46. členom ZKZ, ob izpolnjevanju pogojev za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, upravna enota izda odločbo.

Drugi odstavek 45. člena ZKZ je novost, ki je bila sprejeta marca 2022. Novela ZKZ je med drugim dodala v 45. členu nov stavek, ki se glasi: »Za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno.«.

Dejansko kratek stavek je bistveno poenostavil menjavo kmetijskih zemljišča. Pred to spremembo zakona menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča ni bila mogoča. To je v praksi pomenilo marsikdaj nepremostljivo oviro, saj je veliko zemljišč takšnih, ki so formalno opredeljena kot gozdna, a v resnici na njih že dolgo ni več gozda, ampak gre za obdelane njive ali travniki. Upravni organ, ki je odločal o menjavi zemljišč, pa je je dosledno upošteval namensko rabo, kakor je vpisana v evidenco GURS.

V postopku izdaje odločbe, da menjava kmetijskih zemljišč ne potrebuje odobritve, upravni organ po uradni dolžnosti opravi vpogled v evidenco zemljiškega katastra GURS, da pridobi podatke o namenski rabi zemljišč, ki so predmet menjave. Pomembno je, da predmetna zemljišča izpolnjujejo pogoj glede menjave kmetijskih zemljišča za kmetijska oziroma gozdna zemljišča.

Menjava kmetijskih zemljišč je dopustna, kadar se menjava predmetnih parcel izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskih zemljišč in da so po vrednosti primerljiva, tako da lastniški delež enega lastnika predmetnih parcel ne presega vrednosti lastniških deležev drugega lastnika drugih parcel, za več kot 50 %. Iz menjalne pogodbe mora biti razvidno, da je vrednost parcel, ki se menjujejo, natančno opredeljena, da lahko organ iz teh vrednosti oceni dodatni pogoj iz 45. člena glede sorazmerne vrednosti menjajočih se parcel.

Pravni posel na podlagi menjalne pogodbe mora biti skladen z določili 45. člena ZKZ, pri tem gre za menjavo kmetijskih zemljišč za kmetijska oziroma gozdna zemljišča, menjava se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskih zemljišč in vrednost enih zemljišč ne presega vrednosti drugih zemljišč za več kot 50 %.

Dodatni pogoj je tudi zapisan v točki c) drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna zgolj v primeru, ko gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh ali več solastnikov, in pogodbo sklepajo vsi solastniki. Če je torej pravni posel sklenjen v skladu z točko c) drugega odstavka 19. člena ZKZ, potem mora upravna enota izdati odločbo, da pravni posel niti ni potrebno odobriti, saj ne obstajajo ovire, ki so sicer naštete v 3. odstavku 19. člena ZKZ, zaradi katerih upravna enota posla ne sme odobriti.

Menim, da bo po spremembi zakonodaje s tega področja, po tistim, ko je mogoča menjava kmetijskih zemljišč z gozdnimi, menjalna pogodba za kmetijska in gozdna zemljišča pogosteje uporabljena. To pa bo zagotovo pozitivno vplivalo, saj bodo kmetje s tem lahko zaokrožili svoja kmetijska gospodarstva in bolj kakovostno gospodarili z njimi, saj bo zaradi možnosti menjave kmetijskih in gozdnih zemljišč prišlo do racionalnejše rabe kmetije.