Cilj postopka za evropski plačilni nalog je poenostaviti in pospešiti čezmejno priznavanje in uveljavljanje pravic upnikov v EU.[1]

Evropski plačilni nalog, ki je izdan v eni državi članici je tako »avtomatično« priznan tudi v drugi državi članici EU. S tem se je odpravila dotedanja eksekvatura za izvrševanje sodb, izdanih v drugi državi članici EU.

Predlog za izdajo evropskega plačilnega naloga se izda na posebnem obrazcu A in sicer na pristojno sodišče, ki ga določa Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Sodišče izda evropski plačilni nalog na obrazcu E ter ga skupaj s predlogom vroči toženi stranki.

Tožena stranka ima zoper evropski plačilni nalog na voljo ugovor. V primeru vložitve ugovora, sodišče evropski plačilni nalog razveljavi in postopek nadaljuje v rednem postopku kot pri ugovoru zoper verodostojno listino. V kolikor tožena stranka evropskemu plačilnemu nalogu ne ugovarja, ta postane pravnomočen. Takšen pravnomočen evropski plačilni nalog pa predstavlja veljavnen, s strani vseh držav članic, priznan posamični pravni akt, ki predstavlja podlago za sprožitev postopka izterjave v drugi državi članici EU (ki ni država izdaje evropskega plačilnega naloga), v kateri ima tožena stranka stalno prebivališče/sedež.

V svojem prispevku se bom osredotočil na sprožitev izvršbe na TRR dolžnika s sedežem/prebivališčem v Republiki Avstriji, in sicer na podlagi pravnomočnega evropskega plačilnega naloga.

Predlog za izvršbo v Republiki Avstriji se vloži na posebnem predpisanem obrazcu, ki je objavljen na portalu avstrijskega ministrstva za pravosodje https://portal.justiz.gv.at/.

Sodišče, ki je pristojno za odločanje o izvršbi je okrožno sodišče  - Bezirksgericht in sicer, ki je pristojno po kraju v katerem ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče/sedež. V predlogu je potrebno natančno navesti višino glavnice ter stroškov, kot so navedeni v pravnomočno izdanem evropskem plačilnem nalogu, sicer sodišče upnika pozove na dopolnitev predloga na način, da se višina glavnice in stroškov, ki je navedena v evropskem plačilnem nalogu, ujema z višino glavnice in stroškov, ki so navedeni v predlogu za izvršbo.

Sodno takso za predlog se plača z direktno bremenitvijo sredstev na transakcijskem računu upnika. Na obrazcu je potrebno navesti predlagano sredstvo izvršbe in sicer bodisi na denarna sredstva, premičnine, nepremičnine, prisilno javno dražbo nepremičnin na katerih obstoji zastavna pravica, izvršbo za izpraznitev prostorov oz. drugo izvršbo.

V kolikor želi upnik poseči na TRR dolžnika oz. terjatve, ki jih ima dolžnik v razmerju do njegovega dolžnika (t.i. dolžnikov dolžnik), ter razpolaga s podatki o TRR / dolžnikovem dolžniku, na obrazcu izbere izvršitev terjatve po § 294 Zakona o izvršbi“ (Forderungsexekuon nach § 294 EO), v kolikor pa mu podatki o TRR oz. dolžnikovem dolžniku niso poznani, pa je potrebno izbrati izvršitev terjatve po  (Forderungsexekuon nach § 294a EO) t.j. proti nepoznanim tretjim dolžnikom (dolžnikovim dolžnikom).

V tem primeru bo Glavna zveza avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja podatke o dolžnikovem dolžniku šele sporočila. Z vročitvijo sklepa tretjemu dolžniku pridobi zahtevajoči upnik zastavno pravico do terjatve v višini glavnice in stroškov ter stroškov izvršbe, ki jih v postopku izterjuje.

Zavezani stranki (dolžniku) se z izdajo sklepa o izvršbi (odobritev izterjave dolga - Bewilliigung der Forderungreexekution) prepove vsako razpolaganje z zarubljeno terjatvijo, posebno izterjava terjatve v celoti ali delno.

Dolžnikovemu dolžniku (tretjemu dolžniku) se prepove izplačilo te terjatve dolžniku. Če je terjatev omejeno zarubljiva, zadeva prepoved le zarubljive zneske. Dolžnik mora dolžnikovem dolžniku v tem primeru nemudoma javiti morebitne preživninske obveznosti in dohodek preživninskega upravičenca, ki bi lahko vplivale na višino zarubljivih zneskov.

Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, v katerem pa ne more uveljavljati ugovorov, s katerimi bi prerekal obstoj terjatve, kot je bila ugotovljena s  pravnomočnim evropskim plačilnim nalogom. Enako kot v slovenskem pravnem redu, lahko kot ugovor navaja razloge, ki se nanašajo na samo plačilo terjatve. Do odločitve o ugovoru banka zadrži zarubljena denarna sredstva. V kolikor sodišče ugovor dolžnika zavrne, postane sklep o izvršbi pravnomočen. Po pravnomočnosti sklepa pa banka zarubljena denarna sredstva nakaže na TRR upnika, ki je naveden v predlogu za izvršbo.

Dolžnikov dolžnik sme upniku, kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi, plačati šele po štirih tednih po vročitvi tega sklepa.

Avstrijski izvršilni organi izvršilne zadeve obravnavajo enako »ažurno (hitro)«, če ne hitreje, kot slovenski izvršilni organi. V primeru pravilno izpolnjenega predloga za izvršbo (obrazca) je odobritev izterjave dolga -  Bewilliigung der Forderungreexekution izdana hitro. V kolikor dolžnik zoper odobritev ne ugovarja, prav tako hitro pride do realizacije sklepa t.j. do prenosa zarubljenih denarnih sredstev na TRR upnika. V primeru, če pa dolžnik zoper sklep vloži ugovor, pa mora sodišče najprej odločiti o ugovoru. Po dosedanjih izkušnjah pa tudi o ugovorih avstrijska izvršilna sodišča odločajo hitro.

Glede na dosedanje izkušnje lahko zaključim, da je uspešnost vložene izvršbe v Avstriji, na podlagi evropskega plačilnega naloga, izdanega v Republiki Sloveniji, visoka, postopek izvršbe hiter in s postopkovnega vidika, zaradi podobnosti s slovenskim izvršilnim postopkom, za tuje upnike (ki niso vešči avstrijskega pravnega sistema) tudi razumljiv.