Od izbruha epidemije virusa SARS-CoV-2 se v javnosti zelo propagira delo od doma. Delo od doma je že vrsto let urejeno v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), vendar pa so to možnost izkoristili le redki delodajalci. Sedaj, ko so te zakonske določbe postale zelo aktualne v praksi, pa je primerno, da se jih  natančneje izpostavi, da bo delo na domu potekalo kar se da v skladu z zakonom.

V skladu z zakonom kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Nesporno je, da uvedba dela od doma zaradi izbruha epidemije virusa SARS-CoV-2 v dani situaciji spada pod določilo 169. člena ZDR-1, ki pravi, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

To določilo je pomembno, saj je opravljanje dela od doma mogoče le, če se delavec s tem strinja in sta z delodajalcem podpisala pogodbo o zaposlitvi, ki vključuje tudi določbe o delu od doma. S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi.

Posebej je potrebno izpostaviti, da je delavec upravičen do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.

Priporočljivo je, da delodajalec pravila za delo od doma primarno uredi v posebnem pravilniku.

Zelo pomembno določilo v zakonu je tudi, da mora delodajalec o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.

To je povezano z obveznostjo delodajalca, da je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Načeloma mora pogoje dela na domu pregledati varnostni inženir in podati mnenje o potencialnih nevarnostih.

Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se v skladu z 72. členom tega zakona ne smejo opravljati kot delo na domu.

Zakon vsebuje tudi kazenske določbe. V 217.a členu je določeno, da se z globo od 1.500 do 4.000 eurov kaznuje delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu (drugi odstavek 70. člena).

V 217.b členu pa je določeno, da se z globo od 750 do 2.000 eurov kaznuje delodajalca, če o nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti inšpekcije za delo pred začetkom dela delavca (četrti odstavek 68. člena).