Ali mora upnik, pred vložitvijo tožbe po 5. odstavku 168. ZIZ, predhodno začeti izvršbo na prav to nepremičnino, pri kateri želi doseči vpis lastninske pravice dolžnika?

Tožnica, katere dejavnost je upravljanje večstanovanjskih in poslovnih zgradb, je kot upnica zoper svojo dolžnico začela več izvršilnih postopkov zaradi izterjave njenega dolga. Izvršilni postopki so se zaključevali neuspešno, saj dolžnica ni imela premoženja na katerega bi upnica v izvršbi lahko posegla.

Mar, 8 2016

Tožnica, katere dejavnost je upravljanje večstanovanjskih in poslovnih zgradb, je kot upnica zoper svojo dolžnico začela več izvršilnih postopkov zaradi izterjave njenega dolga. Izvršilni postopki so se zaključevali neuspešno, saj dolžnica ni imela premoženja na katerega bi upnica v izvršbi lahko posegla.

Upnica je nato prišla do podatka, da je dolžnica v letu 1991, od pravne osebe odkupila stanovanje (dolg je nastal zaradi neplačanih obratovalnih in upravljavskih stroškov v zvezi s tem stanovanjem), ki pa je v zemljiški knjigi bilo še vedno vpisano kot družbena lastnina in last občine, saj nobeden od deležnikov (občina, ki je stanovanje prenesla na pravno osebo, ne pravna oseba oz. njeni nasledniki), vključno z dolžnico nikoli ni poskrbel za ureditev stanja v zemljiški knjigi.

Upnica je ne, da bi zoper dolžnico vložila predlog za izvršbo, s sredstvom rubež in prodaja nepremičnine, vložila tožbo na podlagi 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zoper zemljiškoknjižno lastnico oz. njene naslednike, dolžnico in pravno naslednico prodajalke stanovanja. V zahtevku je upnica, sedaj tožnica, zahtevala vpis dolžnice kot lastnice pri zadevni nepremičnini.

Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne stvarne legitimacije. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnice (upnice), zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopanje, pri tem pa se je drugače kot prvostopenjsko sodišče postavilo na stališče, da tožnica za vložitev tožbe nima aktivnega procesnega upravičenja.

Konkretni očitek sodišča tožnici je bil, da bi tožnica morala pred vložitvijo tožbe predlagati izvršbo na zadevno nepremičnino, to pa bi jo upoštevaje določbe ZIZ moralo pozvati na predložitev listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico, oziroma pozvalo tožnico, da vloži tožbo na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ.

Tožnica je zoper sodbi vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovno sodišče je revizijo tožnice dopustilo glede vprašanj:

  • ali se mora za veljavno vložitev tožbe po 5. odstavku 168. člena ZIZ, upnik izkazati s sklepom, ki ga napotuje na vložitev tožbe in
  • ali lahko takšno tožbo vloži pred vložitvijo predloga za izvršbo?

Vrhovno sodišče RS je nato s sklepom opr. št. III Ips 136/2014 z dne 19.1.2016, ugodilo dopuščeni reviziji tožnice (upravnika večstanovanjskih stavb), ki ga je zastopala naša odvetniška pisarna, in odgovorilo na revizijski vprašanji.

Vrhovno sodišče RS, se je opredelilo, da je smisel določbe 5. odst. 168. člena ZIZ v tem, da se upniku omogoči uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine, na katero namerava poseči za izterjavo svoje terjatve, z dejanskim stanjem. To velja čeprav je določba umeščena v 13. poglavje ZIZ (naslov: izvršba na nepremičnine), saj iz nje ne izhaja, da procesno upravičenje za vložitev takšne tožbe pridobi le upnik, ki je že vložil predlog za izvršbo na to nepremičnino.

Sicer je sodišče oblikovalo stališče, da bi bila preširoka razlaga določb 5. odst 168. člena ZIZ, ki bi šla v smeri, da lahko vsak upnik, ki ima do dolžnika zapadlo in neporavnano terjatev, že zgolj zaradi tega dejstva, da je imetnik terjatve, s tožbo zahteva vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na dolžnikovo ime.

Po drugi strani pa je razlaga, da ima aktivno procesno legitimacijo za vložitev takšne tožbe zgolj upnik, ki je vložil predlog a izvršbo na prav to nepremičnino, gledano življenjsko preozka. Za to je v primeru kakšen je obravnavani, ko je upnik od dolžnika, v izvršbi že poskušal izterjati svojo terjatev, vendar neuspešno, ni najti razloga, da bi se upniku odreklo procesno upravičenje vložiti tožbo po 5. odst. 168. člena ZIZ.

Revizijsko sodišče šteje kot nesporno, da je upnik imel, oziroma še vedno ima, interes priti do poplačila svoje terjatve. Glede na to, da izvršilno sodišče izvršbe na premičnino vpisane zemljiško knjigo, pri kateri dolžnik ni vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik, ne sme dovoliti, pa od upnika pravzaprav niti ni smiselno zahtevati, da mora pred vložitvijo tožbe (nujno) predlagati izvršbo na nepremičnino, za katero se že v naprej ve, da pred vknjižbo lastninske pravice na dolžnikovo ime ne bo dovoljena. Tako je glede na vse jasno, da napotitveni sklep izvršilnega sodišča ni potreben.

V povzetku odločitve vrhovnega sodišča je tako zaključiti, da je pogoj za aktivno procesno upravičenje upnika, za vložitev tožbe po 5. odst, 168. ZIZ, dejstvo, da je upnik terjatev že poizkušal izterjati v izvršilnem postopku.

Želim pravni nasvet
0{{step+1}}.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Odvetniška pisarna mag. Primož Feguš zagotavlja uspešno in stroškovno učinkovito podporo strankam, ki iščejo pravno pomoč. Za zagotovitev takšne podpore strankam, pravni strokovnjaki naše odvetniške pisarne redno spremljamo spremembe obstoječe zakonodaje ter nastajanje nove zakonodaje, se seznanjamo s sodno prakso po slovenskih sodiščih, upoštevamo uvajanje informacijskih sistemov v pravno sfero, ter se stalno izobražujemo.
Hvala vam za zaupanje
Kontaktirali vas bomo v kratkem

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drivegreen