Zdravstveno pravo in pacientove pravice

Knjiga Zdravstveno pravo avtorice dr. Katje Triller Vrtovec nudi temeljit vpogled v pravni segment slovenskega zdravstvenega sistema, prikaže kdo vse so deležniki v tem sistemu ter kakšen je njihov položaj, tako z vidika Ustave kot tudi z vidika zakonov, ki urejajo to področje. Avtorica temeljito predstavi, kaj je zdravstvena dejavnost, kaj so zdravstvene storitve ter kaj je zdravniška služba. Z vidika pacienta so zanimiva poglavja o zakonskih ukrepih za zagotavljanje časovne dostopnosti do zdravstvenih storitev, glede zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči kot tudi zagotavljanja zdravstvenih storitev v razumni čakalni dobi, dodatno pa še zakonski ukrepi za zagotavljanje cenovne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ter zakonski ukrepi za zagotavljanje krajevne, jezikovne in informacijske dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Knjiga Zdravstveno pravo avtorice dr. Katje Triller Vrtovec nudi temeljit vpogled v pravni segment slovenskega zdravstvenega sistema, prikaže kdo vse so deležniki v tem sistemu ter kakšen je njihov položaj, tako z vidika Ustave kot tudi z vidika zakonov, ki urejajo to področje. Avtorica temeljito predstavi, kaj je zdravstvena dejavnost, kaj so zdravstvene storitve ter kaj je zdravniška služba. Z vidika pacienta so zanimiva poglavja o zakonskih ukrepih za zagotavljanje časovne dostopnosti do zdravstvenih storitev, glede zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči kot tudi zagotavljanja zdravstvenih storitev v razumni čakalni dobi, dodatno pa še zakonski ukrepi za zagotavljanje cenovne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ter zakonski ukrepi za zagotavljanje krajevne, jezikovne in informacijske dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Ugotovitve iz predstavljene knjige so, da ima zdravstveni sistem v Sloveniji dobre temelje, ki jih predstavljajo trije ključni zakoni, ki urejajo delovanje zdravstvenega sistema, a vseeno obstajajo določeni problemi, ki jih je potrebno vzeti kot izzive za bližnjo prihodnost in odpraviti anomalije, ki so se razvile v praksi.

Primarna raziskovalna hipoteza je bila, da obstoječa slovenska ureditev razmerij med pacienti, zdravstvenimi delavci, izvajalci zdravstvenih storitev in oblastnimi organi, v izhodišče postavlja oblastne organe, vključno z nosilcem zdravstvenega zavarovanja, in izvajalce zdravstvenih storitev. Njihovemu delovanju sta podrejeni ustavna pravica pacientov do zdravstvenega varstva in ustavna pravica zdravstvenih delavcev do svobode dela.

Sekundarna raziskovalna hipoteza, ki jo je pri pisanju knjige postavila avtorica, pa je v tem, da pri urejanju ukrepov, ki bi povečali dostopnost do zdravstvenih storitev, obstoječa slovenska ureditev ne upošteva hierarhije ustavno zavarovanih vrednot, zato v primeru kolizije med različnimi vidiki dostopnosti do zdravstvenih storitev mestoma daje prednost vrednotam, ki so na vrednostni lestvici nižje, na račun vrednot, ki so na vrednostni lestvici višje.

Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu knjige so predstavljeni subjekti zdravstvenega prava. Moje mnenje je, da je avtorica na ta način zelo natančno definirala posamezne subjekte slovenskega zdravstvenega sistema, predstavila njihov položaj v sistemu in opisala njihove naloge. Zlasti je za bralca pomembno, da razume pojme znotraj zdravstvenega prava,  kot so zdravstveno varstvo, zdravstvena dejavnost, zdravstvene storitve, zdravstvene službe in kriterije, po katerih se ločujeta javno in zasebno zdravstvo. Obravnavana knjiga to zelo natančno pojasni, tudi z navedbo členov posameznih zakonov, v katerih so obravnavani pojmi opredeljeni, kar je še posebej uporabno za strokovno javnost, ki bo definicijo subjektov oziroma njihove naloge obravnavala tudi skozi prizmo zakonskih pravil, saj ji takšen opis in zakonske povezave omogočata zelo dobro preglednost.

Drugi del knjige obravnava ustavne cilje zdravstvenega prava in zakonske ukrepe za dosego teh cilje, kar je tudi jedro knjige. V tem delu je v središču obravnave pacient in njegove, z ustavo varovane pravice do zdravstvenega varstva. Avtorica predstavi pravno ureditev zdravstva skozi vprašanje dostopnosti pacientov do kakovostnih, časovno, cenovno in teritorialno sprejemljivih zdravstvenih storitev. Avtorica je v tem delu posebej predstavila tudi postopke nadzora nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti, skozi vprašanje notranjega, strokovnega, upravnega, sistemskega in inšpekcijskega nadzora po pravilih Zakona o zdravstveni dejavnosti, pa tudi po pravilih Zakona o pacientovih pravicah.

Tretji, sklepni del knjige ponudi določene ugotovitve, kje se skrivajo aktualni problemi zdravstvenega sistema v Sloveniji, ter predlaga določene aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do sprememb za boljšo učinkovitost zdravstvenega sistema. Še posebej je zanimivo zadnje, trinajsto poglavje, v katerem avtorica zapiše konkretne predloge nadgradnje obstoječe ureditve dostopnosti do zdravstvenih storitev preko določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o zdravniški službi.

V tem poglavju je avtorica tudi analizirala obe svoji hipotezi, ki jih je postavila na začetku knjige. Zanimivo je, da analiza primarne raziskovalne hipoteze ne potrdi, medtem ko je sekundarno raziskovalno hipotezo mogoče potrditi. V vsakem primeru je to odličen pokazatelj, da stoji zdravstveni sistem v Sloveniji pred določenimi izzivi, ki jih je potrebno pravočasno obravnavati in ustrezno rešiti, zlasti v smislu nadgradnje obstoječega zdravstvenega sistema, odprave neskladij in z namenom postaviti pacienta v središče zdravstvenega prava.

Vsebino recenzirane knjige ocenjujem z zelo visoko oceno, saj gre za zelo natančno, znanstveno delo, v katerem je avtorica zbrala vsa relevantna pravna pravila s področja zdravstva in jih analitično obdelala, ter jih predstavila tudi v luči slovenske in evropske sodne prakse. Vsak pravni strokovnjak, ki bo potreboval katerikoli odgovor s področja zdravstvenega prava, ga bo lahko našel v tej knjigi.

Vsekakor je knjižno delo namenjeno zahtevnejšim bralcem – pravnim strokovnjakom, predvsem tistim, ki bodo določene interpretacije zakonov s področja zdravstvenega prava potrebovali pri svojem delu, vendar pa bo v knjigi našel odgovor tudi vsak drug bralec, ki ga bo to področje zanimalo iz osebnih razlogov. Menim pa tudi, da bi morala biti ta knjiga tudi obvezno branje vseh raziskovalnih novinarjev, ki obravnavajo tematiko zdravstva v Sloveniji, saj poznavanje natančne analize zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki je prikazana v tej knjigi, onemogoča pavšalne kritike na račun zdravstva, kar je sicer pogosta praksa.

*Recenzija knjige Dr. Katje Triller Vrtovec (2019), z naslovom ZDRAVSTVENO PRAVO, pravna razmerja med oblastnimi organi in nosilci človekovih pravic v sedanji zdravstveni ureditvi ter predlogi sprememb. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije /*cf. 292 strani. ISBN 978-961-204-657-6, spremni besedi prof. dr. Rajko Pirnat; izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič, je bila objavljena v reviji Pravna praksa št. 3/2020 dne 23.1.2020.