Nadzor nad zaposlenimi

Povzetek:
V skladu z aktualnimi zakonskimi okviri ima delodajalec možnosti uvesti relativno veliko pravil, ki so v neki meri nadzor nad delavci. Na tem področju obstajajo meje, ki se začrtajo s pravili splošnih ali pa bolj konkretnih zakonskih pravil ter izoblikovane sodne prakse. V kolikor delodajalci želijo uvesti strožji režim nadzora, mora to biti zapisano v internih pravilnikih, ki so po sprejetju predstavljeni delavcem. Delavci morajo biti z vsemi internimi pravili seznanjeni. V praksi ugotavljam, da delodajalci teh pravil ne izdelajo, oziroma da največkrat povzamejo splošna zakonska pravila, ki pa ne zajamejo vseh življenjskih situacij. Iz tega razloga so ravnanja delodajalca pogosto označena kot protipravna. Da bi se delodajalci izognili morebitnim tožbam zaradi mobinga in uveljavljanja odškodninskih zahtevkov s strani delavcev, priporočam izdelavo in implementacijo natančnih internih pravil, seznanitev delavcev s temi pravili ter strogo izvajanje nadzora po zapisanih pravilih.
Povzetek:
Različna podjetja pri svojem poslovanju pridobivajo velike količine osebnih podatkov, ki jih analizirajo za potrebe svojega poslovanja. Postavlja se vprašanje, kaj se zgodi s temi osebnimi podatki oziroma, kaj podjetje stori, da osebne podatke ustrezno zavaruje in ne dopusti, da bi do njih prišle nepooblaščene osebe. Običajno za varstvo osebnih podatkov, katere določeno podjetje obdeluje, skrbi podjetje samo, vse večkrat pa se zgodi, da podjetje podeli skrb za osebne podatke zunanjemu podjetju, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in izpolnjuje pogoje, kot jih določa Zakon o varovanju osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji je krovni predpis na področju varovanja osebnih podatkov Zakon o varovanju osebnih podatkov, ki je v osnovni verziji (ZVOP) začel veljati že v letu 1999, nato pa je zakon v bistvenem spremenjen leta 2007. Zgodovinsko gledano, so se prve potrebe po zaščiti zasebnosti ljudi pojavile zaradi različnih žalitev, napadov, prisluškovanj in podobno. Razlog, da se je ta pravica pričela pozno uveljavljati in izvajati v pravnih sistemih pa je v tem, da so večino modernih kršitev zasebnosti, kot so prisluškovanje pogovorom prek telefonov, mikrofonov in elektronskih ojačevalcev, zbiranje, shranjevanje in iskanje informacij z video kamerami, računalniki in podobno,  začele omogočati šele nove tehnologije. Pred njihovimi iznajdbami je bil posameznik lahko utemeljeno prepričan, da mu v zasebnem prostoru ni mogoče prisluškovati.