Povzetek:
Delodajalci se nemalokrat znajdejo v položaju, ko je zoper zaposlenega delavca odrejen pripor ali pa mora delavec na prestajanje zaporne kazni ali pa je delavcu iz kakšnih drugih razlogov onemogočeno opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Dolžnost delavca je namreč, da v skladu s pogodbo o zaposlitvi izvršuje svoje pogodbene obveznosti in opravlja delo na delovnem mestu ter v kraju in času, ki sta določena s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci zato najprej pomislijo na odpoved pogodbe o zaposlitvi takšnemu delavcu, ki ne morejo opravljati dela, in nadomestitev njegovega delovnega mesta z zaposlitvijo drugega delavca. Takšno postopanje pa je v nasprotju z veljavnim Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).
Povzetek:
Delavci invalidi so varovana kategorija delavcev, pri katerih je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem invalidom veljajo določene posebnosti, ki sicer ne pridejo v poštev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem. V 1. in 2. odstavku 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga zgolj v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Povzetek:
Kadrovski managerji imajo v podjetju na eni strani odgovornost zagotavljanja čim večje učinkovitosti zaposlenih, na drugi strani pa igrajo vlogo glavnega odgovornega za zagotavljanje pravičnosti in etičnosti v podjetju. Socialni funkciji se je v 21. stoletju tako pridružila še ekonomska funkcija. Ti dve funkciji pa sta si že po sami naravi v mnogih pogledih v konfliktu. Biti prijazen sodelavcem ali biti ustrežljiv instrument svojim nadrejenim, je vprašanje, ki pri mnogih kadrovskih strokovnjakih zbuja precej etičnih pomislekov. Običajno je, da kakor hitro gospodarska družba oz. organizacija preseže določeno število zaposlenih, vodilni v družbi nimajo več toliko časa in možnosti, da bi se aktivno ukvarjali s kadrovskimi zadevami in vodenjem ljudi, temveč za to nalogo določijo kadrovika. Ukvarjanje s pravnimi in administrativnimi zadevami, povezanimi z zaposlenimi, je pri tem zgolj ena od nalog kadrovika. Tej, sicer najstarejši nalogi, se je sčasoma dodalo še bistveno več drugih, za današnji čas bistveno bolj pomembnih. Dve temeljni področji, s katerimi se danes ukvarjajo kadroviki, sta tudi področje strokovnosti in etičnosti.