Povzetek:
Starejši, ki imajo določeno premoženje in potomce, se večkrat sprašujejo, kako urediti prenos svojega premoženja na svoje potomce in s tem poskrbeti, da jim bodo potomci v prihodnje zaradi starosti in bolezni nudili pomoč in oporo (vožnja k zdravniku, vsakodnevna osebna nega in skrb za življenjski prostor,…), hkrati pa si zagotoviti določeno stopnjo varnosti, da se to premoženje ne odtuji za časa njihovega življenja. Ena najbolj osnovnih ravnanj je sestava oporoke, o kateri obstaja članek na naši spletni strani. Drugi pomislijo na darilo, s katerim bi potomcem prenesla v last določeno premoženje (običajno je to nepremičnina), vendar pa jih ob tem obhajajo pomisleki v zvezi s tem, ali bodo potomci v nadaljevanju v resnici skrbeli zanje, ali je takšno darilo izpodbojno, ali se lahko zaplete pri dedovanju, ipd. Obligacijski zakonik je predvidel dve vrsti pogodb, ki učinkovito rešujeta dileme glede prenosa premoženja s prednikov na potomce za časa življenja prvih.
Povzetek:
Zagotovo sestava oporoke ni najbolj prijetno dejanje, glede na to, da gre pri tem pravnem poslu za razpolaganje s svojim premoženjem po svoji smrti. Pa vendar je sestava oporoke za časa življenja zelo pomembna, saj omogoči delitev premoženja zapustnika med njegove dediče v skladu z njegovo voljo. V primeru, da ob smrti zapustnika oporoka ne obstoji, dediči dedujejo po pravilih, ki jih določa zakon o dedovanju. Vsebina oporoke je izraz želje oporočitelja (zapustnika), kako in komu se naj razdeli premoženje, ki ga bo imel ob smrti. Oporoka v času življenja oporočitelja nima nobenega učinka, oporočitelj pa lahko do svoje smrti s svojim premoženjem razpolaga, kot želi. Ni pravno sporno, če oporočitelj proda premoženje, ki ga je v oporoki namenil svojim dedičem.