Povzetek:
Domneva nedolžnosti je temeljna ustavna pravica, v skladu s katero velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo (27. člen Ustave Republike Slovenije). Z domnevo nedolžnosti pa je neločljivo povezan privilegij zoper samoobtožbo, ki pomeni, da tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo (četrta alineja 29. člena Ustave Republike Slovenije).
Povzetek:
Na področju kazenskega prava, zlasti na področju kazenskega gospodarskega kriminala, je v zadnjem času prišlo do bistvenih sprememb, v dojemanju gospodarske kriminalitete. Vrhovno sodišče RS je v jeseni 2017 izrazito spremenilo do tedaj ustaljeno sodno prakso. Vrhovno sodišče je v eni izmed zadev, v kateri se je obravnavalo kaznivo dejanje poslovne goljufije odločilo, da morajo zakonski znaki biti v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, dejanje pa kar se da natančno opisano, saj za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, zgolj prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno gospodarsko pogodbeno razmerje, ne zadošča. Takšna ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena, sicer pa gre za običajno gospodarsko poslovno razmerje, v katerem je tudi določen odstotek rizika, da posel ne bo izpeljan.