Povzetek:
Delodajalci se nemalokrat znajdejo v položaju, ko je zoper zaposlenega delavca odrejen pripor ali pa mora delavec na prestajanje zaporne kazni ali pa je delavcu iz kakšnih drugih razlogov onemogočeno opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Dolžnost delavca je namreč, da v skladu s pogodbo o zaposlitvi izvršuje svoje pogodbene obveznosti in opravlja delo na delovnem mestu ter v kraju in času, ki sta določena s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci zato najprej pomislijo na odpoved pogodbe o zaposlitvi takšnemu delavcu, ki ne morejo opravljati dela, in nadomestitev njegovega delovnega mesta z zaposlitvijo drugega delavca. Takšno postopanje pa je v nasprotju z veljavnim Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).

Konkurenčna klavzula

Povzetek:
Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana, pa vendar je v praksi kar nekaj težav in je po mojih izkušnjah redko uresničljiva, zlasti v tistem delu, ki se nanaša na pravice delavca, če bi mu spoštovanjem konkurenčne klavzule bila onemogočena pridobitev zaslužka.

Zdravo delovno okolje

Povzetek:
Spremembe v sodobnem gospodarstvu narekujejo spremembe tudi v delovnih okoljih. Napredek in globalizacija vnaša v delovna razmerja vse več stresa, s katerim se morajo soočati tako delodajalci kot delavci. Zaradi različnih negativnih dejavnikov, ki so lahko tako zunanje kot tudi notranje narave, se je spremenil tudi pomen dela, posledično pa so potrebne tudi spremembe v urejanju sodobnih delovnih okolji.
Povzetek:
Ob upoštevanju nenehnih sprememb zakonodaje, tudi na področju delovnega prava, se delodajalec lahko upravičeno vpraša, ali so pogodbe in pravilniki, ki jih ima njegova družba, še aktualni. V ta namen je smiselno na določeno daljše obdobje izvesti skrbni pregled delovnopravnih razmerij v družbi, na podlagi katerega se lahko označijo pomanjkljivosti in pripravijo dopolnitve. Izvedba predhodnega skrbnega pregleda delovnopravnih razmerij v posamezni gospodarski družbi lahko pripelje do pomembnih ugotovitev, hkrati pa se najdejo rešitve, s katerimi se delodajalci izognejo problemom v prihodnosti. S poročilom skrbnega pregleda delovnopravnih razmerij se podajo ugotovitve in priporočila v zvezi z ugotovitvami skrbnega pregleda.