Konkurenčna klavzula

Povzetek:
Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana, pa vendar je v praksi kar nekaj težav in je po mojih izkušnjah redko uresničljiva, zlasti v tistem delu, ki se nanaša na pravice delavca, če bi mu spoštovanjem konkurenčne klavzule bila onemogočena pridobitev zaslužka.

Zdravo delovno okolje

Povzetek:
Spremembe v sodobnem gospodarstvu narekujejo spremembe tudi v delovnih okoljih. Napredek in globalizacija vnaša v delovna razmerja vse več stresa, s katerim se morajo soočati tako delodajalci kot delavci. Zaradi različnih negativnih dejavnikov, ki so lahko tako zunanje kot tudi notranje narave, se je spremenil tudi pomen dela, posledično pa so potrebne tudi spremembe v urejanju sodobnih delovnih okolji.
Povzetek:
Ob upoštevanju nenehnih sprememb zakonodaje, tudi na področju delovnega prava, se delodajalec lahko upravičeno vpraša, ali so pogodbe in pravilniki, ki jih ima njegova družba, še aktualni. V ta namen je smiselno na določeno daljše obdobje izvesti skrbni pregled delovnopravnih razmerij v družbi, na podlagi katerega se lahko označijo pomanjkljivosti in pripravijo dopolnitve. Izvedba predhodnega skrbnega pregleda delovnopravnih razmerij v posamezni gospodarski družbi lahko pripelje do pomembnih ugotovitev, hkrati pa se najdejo rešitve, s katerimi se delodajalci izognejo problemom v prihodnosti. S poročilom skrbnega pregleda delovnopravnih razmerij se podajo ugotovitve in priporočila v zvezi z ugotovitvami skrbnega pregleda.
Povzetek:
Delavci invalidi so varovana kategorija delavcev, pri katerih je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem invalidom veljajo določene posebnosti, ki sicer ne pridejo v poštev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem. V 1. in 2. odstavku 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga zgolj v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Povzetek:
Kljub temu, da je v zadnjem času težko dobiti službo, še vedno med ljudmi obstaja nizka stopnja zavedanja, da je delo vrednota in da se je za ohranitev dela potrebno maksimalno potruditi. Gospodarski krizi navkljub ter dejstvu, da brezposelnost še vedno narašča, ima precej delodajalcev težave s svojimi zaposlenimi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ločuje med kršitvami, glede katerih mora delodajalec delavca sprva zgolj opomniti in ga opozoriti na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi), ter med kršitvami, ki so tako hude, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja za čas odpovednega roka (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi). Precej pogosto se dogaja, da ima delodajalec površnega delavca, ki iz hude malomarnosti krši obveznosti iz delovnega razmerja, te kršitve pa so zelo različne in se dalj časa ponavljajo. V takšnih primerih je praktično nemogoče uporabiti določila ZDR-1 o redni odpovedi, saj je vprašanje, ali je delodajalec predhodno za enako kršitev delavca že opomnil, hkrati pa zaradi ravnanja delavca nastaja škoda, kar je za delodajalca nesprejemljivo. Postavlja se vprašanje možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Povzetek:
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 7. členu določa, da je na delovnem mestu prepovedano spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe. S tem se na zakonski ravni ureja prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, ki vključuje mobing, šikaniranje oziroma čustvene zlorabe. S takšno prepovedjo želi zakon ustvariti pogoje za zagotovitev ustrezne ravni dostojanstva v delovnem okolju. Zakon za kršitve prepovedi mobinga in šikaniranja omogoča uveljavljanje odškodnine za pretrpljene duševne bolečine. V konkretnem primeru je sodišče s pravnomočno sodbo odločilo, da je delodajalec (družba, v kateri je bila zaposlena tožnica) odškodninsko odgovoren zaradi mobinga, ki ga je izvajal direktor družbe zoper tožnico v obliki nagovarjanja k intimnim odnosom. Primer, ki je predstavljen v tem članku, je še toliko bolj pomemben, saj gre za lokalnega pomembneža iz okolice Ptuja, pri katerem sodišče ni imelo nobenih pomislekov, da zavržnega očitanega dejanja napram svoji podrejeni delavki ni storil. V članku je podrobno opisano dogajanje med direktorjem in delavko, saj je pomembno, da se vidi, kakšno ravnanje se šteje kot mobing. Takšne situacije je zagotovo zelo pogoste širom Slovenije v najrazličnejših okoljih. Čeprav lahko na eni strani takšno obnašanje nadrejenih zgleda kot šaljivo in nedolžno, je to za podrejenega izjemno ponižujoče in obremenjujoče. Vsak, ki je izpostavljen takšnemu ravnanju, bi se mu moral upreti, nadrejenega pa izpostaviti kot nekoga, ki krši osebno dostojanstvo in varnost svojega podrejenega.