Povzetek:
V vsakdanjem življenju so pogosti primeri, ko npr. starši ali stari starši želijo podariti nepremičnino svojim otrokom ali vnukom. Ravno tako so pogosti primeri darilnih pogodb med sorodstveno nepovezanimi osebami kot tudi druge oblike prenosov nepremičnin, ki se vsaj z davčnega vidika obravnavajo podobno kot darilne pogodbe, npr. darilna pogodba za primer smrti, pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba ter pogodba o preužitku. Do brezplačnega prenosa nepremičnin pa pride tudi pri dedovanju in v določenih primerih tudi pri delitvi solastnine. Pričujoči prispevek na kratko obravnava davčni vidik takšnih oblik prenosa nepremičnin. Govora bo do davku na dediščine in darila, ki je urejen v Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD).
Povzetek:
Dejstvo je, da je širom Evropske unije vse več posameznikov, ki so podedovali premoženje v različnih državah. Da takšnim posameznikom ne bi bilo potrebno voditi več različnih zapuščinskih postopkov v državah EU, kjer se to premoženje nahaja, je bila v EU sprejeta Uredba (EU) št. 650/2012 o mednarodnem dedovanju, ki je začela veljati 17. avgusta 2015. Sprejeta je bila 4. julija 2012 z namenom, da bi se predpisi o dedovanju v državah članicah EU prilagodili vse večji mobilnosti ljudi in kapitala.
Povzetek:
V zavesti mnogih je že dolgo poznano pravilo družinskega prava, da je vso premoženje, ki ga zakonca ustvarita tekom zakonske zveze z delom, skupno premoženje, hkrati pa zakon določa domnevo, da sta zakonca solastnika tega premoženja vsak do polovice. Malokdo pa ve, da obstaja tudi zakonska domneva, da zakonec odgovarja za dolgove drugega zakonca, če jih ta ustvari. Odgovornost je solidarna, kar pomeni, da se lahko upnik povsem svobodno odloči, koga izmed zakoncev bo izterjeval za obveznosti, ki je sicer nastala iz pravnega razmerja z enim zakoncem. To ne velja zgolj za zakonske pare, temveč tudi za izvenzakonske partnerje, saj Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) izvenzakonsko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. Vendar pa solidarna obveznost partnerjev ne obstaja zgolj toliko časa, kot obstaja zakonska zveza ali pa izvenzakonska skupnost, temveč obstoji solidarna obveznost, ki se nanaša na skupno premoženje, tudi po tistem, ko je zakonska zveza ali pa izvenzakonska skupnost razpadla ali pa je eden izmed partnerjev (zakoncev) umrl.