Povzetek:
Na področju kazenskega prava, zlasti na področju kazenskega gospodarskega kriminala, je v zadnjem času prišlo do bistvenih sprememb, v dojemanju gospodarske kriminalitete. Vrhovno sodišče RS je v jeseni 2017 izrazito spremenilo do tedaj ustaljeno sodno prakso. Vrhovno sodišče je v eni izmed zadev, v kateri se je obravnavalo kaznivo dejanje poslovne goljufije odločilo, da morajo zakonski znaki biti v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, dejanje pa kar se da natančno opisano, saj za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, zgolj prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno gospodarsko pogodbeno razmerje, ne zadošča. Takšna ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena, sicer pa gre za običajno gospodarsko poslovno razmerje, v katerem je tudi določen odstotek rizika, da posel ne bo izpeljan.
Povzetek:
Ob upoštevanju nenehnih sprememb zakonodaje, tudi na področju delovnega prava, se delodajalec lahko upravičeno vpraša, ali so pogodbe in pravilniki, ki jih ima njegova družba, še aktualni. V ta namen je smiselno na določeno daljše obdobje izvesti skrbni pregled delovnopravnih razmerij v družbi, na podlagi katerega se lahko označijo pomanjkljivosti in pripravijo dopolnitve. Izvedba predhodnega skrbnega pregleda delovnopravnih razmerij v posamezni gospodarski družbi lahko pripelje do pomembnih ugotovitev, hkrati pa se najdejo rešitve, s katerimi se delodajalci izognejo problemom v prihodnosti. S poročilom skrbnega pregleda delovnopravnih razmerij se podajo ugotovitve in priporočila v zvezi z ugotovitvami skrbnega pregleda.
Povzetek:
V sedanjosti se srečujemo z veliko ponudbo blaga in storitev, s katerimi nas trgovci in ponudniki storitev vsakodnevno »zasipajo« bodisi s pomočjo oglasnih letakov, interneta in drugih medijev. Konkurenca je na vseh področjih tako velika, da ponudnikom ne preostane drugega kot da skušajo z oglaševanjem kupce »premamiti«, da kupijo njihovo blago ali naročijo storitve namesto blaga ali storitev konkurenčnih podjetij. Pri tem pa se nemalokrat poslužujejo različnih pravno nedopustnih načinov oglaševanja tudi zavajajočega oglaševanja. Zavajajoče oglaševanje v slovenski pravni ureditvi urejata dva zakona in sicer Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP). ZVPot zavajajoče oglaševanje opredeljuje kot zavajajočo poslovno prakso in se pri tem sklicuje na ZVPNPP.

Nadzor nad zaposlenimi

Povzetek:
V skladu z aktualnimi zakonskimi okviri ima delodajalec možnosti uvesti relativno veliko pravil, ki so v neki meri nadzor nad delavci. Na tem področju obstajajo meje, ki se začrtajo s pravili splošnih ali pa bolj konkretnih zakonskih pravil ter izoblikovane sodne prakse. V kolikor delodajalci želijo uvesti strožji režim nadzora, mora to biti zapisano v internih pravilnikih, ki so po sprejetju predstavljeni delavcem. Delavci morajo biti z vsemi internimi pravili seznanjeni. V praksi ugotavljam, da delodajalci teh pravil ne izdelajo, oziroma da največkrat povzamejo splošna zakonska pravila, ki pa ne zajamejo vseh življenjskih situacij. Iz tega razloga so ravnanja delodajalca pogosto označena kot protipravna. Da bi se delodajalci izognili morebitnim tožbam zaradi mobinga in uveljavljanja odškodninskih zahtevkov s strani delavcev, priporočam izdelavo in implementacijo natančnih internih pravil, seznanitev delavcev s temi pravili ter strogo izvajanje nadzora po zapisanih pravilih.
Povzetek:
V zadnjem času v slovenski javnosti burno odmeva nedavna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), s katero je sodišče zaključilo, da je Republika Slovenija v izvršilnem postopku zoper dolžnika Vaskrsića (v nadaljevanju pritožnik) kršila 1. člen Protokola I, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in Republiki Sloveniji v korist pritožnika v plačilo naložilo 85.000,00 EUR (77.000,00 EUR za premoženjsko škodo, 3.000,00 EUR za nepremoženjsko škodo in 5.000,00 EUR stroškov) ki jih mora pritožniku povrniti v roku 3 mesecev po pravnomočnosti te sodbe. V Sloveniji ves čas odmeva zgolj dejstvo, da je bila pritožniku zaradi dolga do komunalnega podjetja v znesku 124 EUR, hiša zarubljena in na drugi dražbi za 50 % tržne cene (70.000,00 EUR) prodana najvišjemu dražitelju. Prikazana plat zgodbe ne predstavlja celote, zato sem se v mojem prispevku odločil, da kronološko predstavim celotno zadevo in postopek, ki je tekel zoper pritožnika.
Povzetek:
Za premoženjska razmerja med (nekdanjimi) zakonci (in z njimi izenačenimi izvenzakonskimi partnerji) praviloma velja, da so kompleksne narave, in to ne zgolj zaradi neogibno prisotne subjektivne note, temveč zlasti dejstva, da v času trajanja zakonske zveze prihaja do medsebojnega prelivanja različnih kategorij premoženja zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je premoženje, ki sta ga zakonca v času trajanja zakonske zveze ustvarila z delom in zajema najširši možni sklop premoženjskih pravic in upravičenj. Posebno premoženje zakonca predstavlja premoženje, ki je bilo pridobljeno izven zakonske zveze (pred skupnostjo oziroma po razpadu skupnosti), oziroma ni bilo pridobljeno z delom (npr. darilo enemu zakoncu, dediščina itd…). V realnosti tako prihaja do številnih primerov, ko prihaja do mešanja teh kategorij premoženja (npr. vlaganje posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, vlaganje posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca), kar se posledično potem odraža v večjem/manjšem deležu enega zakonca na skupnem premoženju oziroma v raznih obligacijskih zahtevkih enega zakonca do drugega zakonca oziroma tretjih oseb.
Povzetek:
Slovenija spada med države, ki že od nekdaj daje velik pomen tradicionalnemu pojmovanju družine in zakonske zveze. S tega izhodišča izhaja tudi neveljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se še vedno uporablja. Slednji opredeljuje zakonsko zvezo kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost moškega in ženske. Določbe zakona, ki urejajo zakonsko zvezo, so kogentne narave in z izjemo posameznih določb glede preživljanja zakonca in upravljanja s skupnim premoženjem, ne omogočajo svobodnega urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij med zakoncema. S sprejetjem novega Družinskega zakonika, ki je začel veljati 15. aprila 2017, uporabljati pa se začne 15. aprila 2019 so bile na področju premoženjskih razmerij med zakoncema sprejete korenite spremembe. Nove določbe so dispozitivne in se uporabljajo le, če se zakonca ne dogovorita drugače.
Povzetek:
Odkar so predstavniki Policije in Družbe za avtoceste RS objavili, da se bo od 30.1.2017 dalje na odseku med Trojanami in Blagovico izvajala sekcijska kontrola hitrosti, se je začelo postavljati precej vprašanj: katere kršitelje bo policija lovila, kako bo izgledalo merjenje, kdaj bodo kršitelji prejeli plačilni nalog, ipd. Sedaj, ko so prvi kršitelji cestnoprometnih predpisov že prejeli plačilne naloge, dvomov ni več. Vsak, ki bo hitrost prekoračil za več kot 1 km/h, bo prejel plačilni nalog.
Povzetek:
Različna podjetja pri svojem poslovanju pridobivajo velike količine osebnih podatkov, ki jih analizirajo za potrebe svojega poslovanja. Postavlja se vprašanje, kaj se zgodi s temi osebnimi podatki oziroma, kaj podjetje stori, da osebne podatke ustrezno zavaruje in ne dopusti, da bi do njih prišle nepooblaščene osebe. Običajno za varstvo osebnih podatkov, katere določeno podjetje obdeluje, skrbi podjetje samo, vse večkrat pa se zgodi, da podjetje podeli skrb za osebne podatke zunanjemu podjetju, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in izpolnjuje pogoje, kot jih določa Zakon o varovanju osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji je krovni predpis na področju varovanja osebnih podatkov Zakon o varovanju osebnih podatkov, ki je v osnovni verziji (ZVOP) začel veljati že v letu 1999, nato pa je zakon v bistvenem spremenjen leta 2007. Zgodovinsko gledano, so se prve potrebe po zaščiti zasebnosti ljudi pojavile zaradi različnih žalitev, napadov, prisluškovanj in podobno. Razlog, da se je ta pravica pričela pozno uveljavljati in izvajati v pravnih sistemih pa je v tem, da so večino modernih kršitev zasebnosti, kot so prisluškovanje pogovorom prek telefonov, mikrofonov in elektronskih ojačevalcev, zbiranje, shranjevanje in iskanje informacij z video kamerami, računalniki in podobno,  začele omogočati šele nove tehnologije. Pred njihovimi iznajdbami je bil posameznik lahko utemeljeno prepričan, da mu v zasebnem prostoru ni mogoče prisluškovati.
Povzetek:
Z 18. januarjem 2017 je začela veljati Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Namen sprejete uredbe je olajšati čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah. Uporablja se za vse terjatve z izjemo premoženjskih razmerij, ki izhajajo iz zakonske ali zunajzakonske zveze, terjatev iz oporok in dedovanja, terjatev zoper dolžnike, ki so postali insolventni, terjatev iz naslova socialne varnosti ter terjatev, ki izhajajo iz arbitražnih sporazumov. Uredba predstavlja velik korak naprej k uspešnosti mednarodne izvršbe.