Povzetek:
Domneva nedolžnosti je temeljna ustavna pravica, v skladu s katero velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo (27. člen Ustave Republike Slovenije). Z domnevo nedolžnosti pa je neločljivo povezan privilegij zoper samoobtožbo, ki pomeni, da tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo (četrta alineja 29. člena Ustave Republike Slovenije).
Povzetek:
Pravica do informacijske zasebnosti je temeljna ustavna pravica, ki posameznika varuje pred neupravičenimi posegi v njegovo zasebno življenje in s tem povezanimi osebnimi podatki (vsak posameznik ima pravico zadržati informacije o sebi zase in je v izhodišču on tisti, ki odloča, koliko sebe bo razkril in komu). Pomemben korak k še večjemu zagotavljanju in varovanju te ustavne pravice je naredilo Ustavno sodišče RS z delno odločbo št. U-I-152/17-30, s katero je razveljavilo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v delu, ki ureja novo tehnično sredstvo za optično prepoznavo registrskih tablic.
Povzetek:
Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine so določeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zakon določa, da če umrli še ni bil uživalec pravic iz obveznega zavarovanja, je moral do dneva smrti izpolniti pogoje za predčasno, starostno oziroma invalidsko pokojnino - njegova smrt se šteje kot nastanek I. kategorije invalidnosti. Če je bil umrli že uživalec pravic, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino iz obveznega zavarovanja ali pravice na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja. Če pa je zavarovanec oziroma uživalec pravic umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, ne glede na to koliko pokojninske dobe je dopolnil.
Povzetek:
V zadnjem času se v javnosti v večji meri pojavljajo razprave na temo kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu, ki ga ureja 197. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Tudi sodišča zaznavajo večji pripad zadev v zvezi s tem kaznivim dejanjem, vendar pa sodne prakse, ki bi bila dosegljiva javnosti, ni prav veliko. Iz tega razloga bi bilo potrebno pojasniti, da ni že vsak ukaz ali odreditev nadrejenega šikaniranje podrejenega in da nadrejeni s tem ne stori kaznivega dejanja, ki bo opisan v nadaljevanju. Pomembno je izpostaviti, da takšno stališče sprejema tudi državno tožilstvo in sodišča, ki se v večini primerov distancirajo od obravnave takšnih kaznivih dejanj in prepustijo kazenskopravni pregon (domnevnim) oškodovancem.
Povzetek:
Mednarodni cestni prevoz omogoča lažjo in hitro dosegljivost raznovrstnih dobrin in blaga po celem svetu. Pri organiziranju mednarodnega cestnega prevoza prihaja do stikov in interakcij med različnimi subjekti zlasti med pošiljateljem, prejemnikom in prevoznikom blaga. Pri prevozu blaga se tako med pošiljateljem, prevoznikom in prejemnikom oblikuje tristrano pravno razmerje. Navedeno tristrano pravno razmerje uspešno »deluje« dokler vsaka pogodbena stranka izpolnjuje svoje obveznosti, ki jih je s prevozno pogodbo prevzela.
Povzetek:
Družba z omejeno odgovornostjo je oblika družbe, pri kateri so, zaradi praviloma manjšega števila družbenikov in njihove tesnejše povezanosti (družinska podjetja ali podjetja oseb, ki so med seboj tudi sicer poznajo itd.) poleg kapitalskih sestavin poudarjene tudi personalistične vsebine. Te vsebine se odražajo zlasti pri ureditvi prenosa poslovnega deleža, odločanja na skupščini, izstop ter izključitev družbenika iz družbe. V realnosti pogosto pride do sporov med družbeniki, ki se lahko stopnjujejo do te stopnje, da nadaljnje sodelovanje oziroma nadaljnja udeležba v družbi ni več smiselna oziroma skladna z interesi posameznega družbenika. Kakšne možnosti ima družbenik, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne želi biti več družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo? Ena izmed možnosti, ki jo pozna Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je tudi izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ne pozna oziroma ne priznava neomejene možnosti izstopa. Poznamo dve obliki izstopa iz družbe: pogodbeni ali pa sodni izstop iz družbe.
Povzetek:
Delodajalci se nemalokrat znajdejo v položaju, ko je zoper zaposlenega delavca odrejen pripor ali pa mora delavec na prestajanje zaporne kazni ali pa je delavcu iz kakšnih drugih razlogov onemogočeno opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Dolžnost delavca je namreč, da v skladu s pogodbo o zaposlitvi izvršuje svoje pogodbene obveznosti in opravlja delo na delovnem mestu ter v kraju in času, ki sta določena s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci zato najprej pomislijo na odpoved pogodbe o zaposlitvi takšnemu delavcu, ki ne morejo opravljati dela, in nadomestitev njegovega delovnega mesta z zaposlitvijo drugega delavca. Takšno postopanje pa je v nasprotju z veljavnim Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).
Povzetek:
Podjetja se pri svojem poslovanju vse pogosteje srečajo s situacijo, v kateri jim poslovni partner ponudi v podpis pogodbo, s katero jih želi zavezati k spoštovanju oziroma k varovanju poslovne skrivnosti, s katero se bodo seznanili tekom medsebojnega poslovnega sodelovanja. V tujini, kjer jih imenujejo Non-Disclosure Agreement ali skrajšano NDA, so takšne pogodbe običajna spremljava vsakokratnega začetka poslovnega sodelovanja, pri nas pa (do nedavnega) niso tako pogoste. Zakonska ureditev varovanja poslovne skrivnosti ni urejena v smislu določil, ki bi urejale dvostransko pogodbo, temveč zakonska podlaga omogoča posameznemu podjetju, da lahko enostransko uveljavi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost, ter na tak način zaveže družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

Konkurenčna klavzula

Povzetek:
Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana, pa vendar je v praksi kar nekaj težav in je po mojih izkušnjah redko uresničljiva, zlasti v tistem delu, ki se nanaša na pravice delavca, če bi mu spoštovanjem konkurenčne klavzule bila onemogočena pridobitev zaslužka.
Povzetek:
Obstoječa gradbena zakonodaja s področja graditve objektov, ki določa pogoje za graditev vseh objektov predvideva dolgotrajne, komplicirane in neracionalne postopke za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj. Novi Gradbeni zakon (GZ), ki stopi v veljavo 1.6.2018 in bo nadomestil trenutno veljavni Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) razširja pojem objekta, uvaja hitrejše in racionalnejše postopke pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja na podlagi formalno manj obsežne dokumentacije, večjo varstvo investitorjev ter učinkovitejši nadzor. V tem prispevku se bom osredotočil na ključne spremembe in novosti, ki jih prinaša GZ.