Povzetek:
V naši odvetniški pisarni stremimo izboljševanju naših storitev. K temu sodi tudi sodobna spletna izkušnja, zato vas vabimo, da nas spremljajte tudi na Facebooku in LinkedIn.
Povzetek:
Napotitev na čakanje na delo je urejena v 138. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakona določa, da se tega pravnega inštituta lahko posluži delodajalec izjemoma, če začasno, vendar najdlje za čas 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem.

Delo od doma

Povzetek:
Od izbruha epidemije virusa SARS-CoV-2 se v javnosti zelo propagira delo od doma. Delo od doma je že vrsto let urejeno v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), vendar pa so to možnost izkoristili le redki delodajalci. Sedaj, ko so te zakonske določbe postale zelo aktualne v praksi, pa je primerno, da se jih natančneje izpostavi, da bo delo na domu potekalo kar se da v skladu z zakonom
Povzetek:
V vsakdanjem življenju so pogosti primeri, ko npr. starši ali stari starši želijo podariti nepremičnino svojim otrokom ali vnukom. Ravno tako so pogosti primeri darilnih pogodb med sorodstveno nepovezanimi osebami kot tudi druge oblike prenosov nepremičnin, ki se vsaj z davčnega vidika obravnavajo podobno kot darilne pogodbe, npr. darilna pogodba za primer smrti, pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba ter pogodba o preužitku. Do brezplačnega prenosa nepremičnin pa pride tudi pri dedovanju in v določenih primerih tudi pri delitvi solastnine. Pričujoči prispevek na kratko obravnava davčni vidik takšnih oblik prenosa nepremičnin. Govora bo do davku na dediščine in darila, ki je urejen v Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD).
Povzetek:
Knjiga Zdravstveno pravo avtorice dr. Katje Triller Vrtovec nudi temeljit vpogled v pravni segment slovenskega zdravstvenega sistema, prikaže kdo vse so deležniki v tem sistemu ter kakšen je njihov položaj, tako z vidika Ustave kot tudi z vidika zakonov, ki urejajo to področje. Avtorica temeljito predstavi, kaj je zdravstvena dejavnost, kaj so zdravstvene storitve ter kaj je zdravniška služba. Z vidika pacienta so zanimiva poglavja o zakonskih ukrepih za zagotavljanje časovne dostopnosti do zdravstvenih storitev, glede zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči kot tudi zagotavljanja zdravstvenih storitev v razumni čakalni dobi, dodatno pa še zakonski ukrepi za zagotavljanje cenovne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ter zakonski ukrepi za zagotavljanje krajevne, jezikovne in informacijske dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Povzetek:
Ena izmed temeljnih obveznosti delodajalca je v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) tudi obveznost plačila. V skladu s 44. členom ZDR-1 mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena ZDR-1.
Povzetek:
Na ravni Slovenije, kot tudi Evropske unije (EU), so bili v zadnjih letih, za potrebe zmanjšanja brezposelnosti med mladimi, sprejeti številni ukrepi, namenjeni spodbujanju podjetništva za mlade. V Sloveniji so bili sprejeti ukrepi v obliki sofinanciranja projektov in svetovanja mladim pri začetkih njihove podjetniške poti. Vendar se ti ukrepi v praksi ne uresničujejo v takšni obliki, kot bi bilo to potrebno. Ravno nasprotno, nekateri organi (zlasti inšpekcijski organi) postopajo na način, da mlado podjetništvo »zatrejo že v samem začetku«, še preden mladim svojo podjetniško idejo sploh uspe razviti in uresničiti do te mere, da jim omogoči preživetje.
Povzetek:
Domneva nedolžnosti je temeljna ustavna pravica, v skladu s katero velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo (27. člen Ustave Republike Slovenije). Z domnevo nedolžnosti pa je neločljivo povezan privilegij zoper samoobtožbo, ki pomeni, da tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo (četrta alineja 29. člena Ustave Republike Slovenije).
Povzetek:
Pravica do informacijske zasebnosti je temeljna ustavna pravica, ki posameznika varuje pred neupravičenimi posegi v njegovo zasebno življenje in s tem povezanimi osebnimi podatki (vsak posameznik ima pravico zadržati informacije o sebi zase in je v izhodišču on tisti, ki odloča, koliko sebe bo razkril in komu). Pomemben korak k še večjemu zagotavljanju in varovanju te ustavne pravice je naredilo Ustavno sodišče RS z delno odločbo št. U-I-152/17-30, s katero je razveljavilo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v delu, ki ureja novo tehnično sredstvo za optično prepoznavo registrskih tablic.
Povzetek:
Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine so določeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zakon določa, da če umrli še ni bil uživalec pravic iz obveznega zavarovanja, je moral do dneva smrti izpolniti pogoje za predčasno, starostno oziroma invalidsko pokojnino - njegova smrt se šteje kot nastanek I. kategorije invalidnosti. Če je bil umrli že uživalec pravic, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino iz obveznega zavarovanja ali pravice na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja. Če pa je zavarovanec oziroma uživalec pravic umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, ne glede na to koliko pokojninske dobe je dopolnil.